Gospod z vami!

 

Dobrodošli

Pozdravljeni, dragi obiskovalec spletne strani naše Žetalske župnije!

Morda ste zašli na našo spletno stran zaradi radovednosti, ker ste član naše župnije, kakorkoli že, Vaš obisk izkoriščam, da vas vprašam:"Kako je z vašim veseljem?" Kdor želi drugim prinesti toplino tako kot naš nadangel Mihael, zavetnik naše župnije, mora imeti ogenj v sebi - ogenj veselja nad življenjem! Vedno se nam nekam mudi in pogosto rečemo:"Nimam časa." Z Vami pa naj ne bo tako. Pogosto se ustavite, da bomo imeli čas biti dober človek! Želim vam, da vas neizmerno veselje, da smo ljubljeni in odrešeni, nikdar nebi zapustilo, tudi v najbolj tesnih in temnih trenutkih vašega življenja ne!
Dobrodošli pa tudi v naši cerkvi. Žetalčani se radi družimo: pri sveti maši, na romanjih, pohodih na Donačko, miklavževanju, na materinski dan... še posebej slovesno praznujemo god svetega nadangela Mihaela. Če kdaj, potem Vas za to priložnost vabimo, da se udeležite slovesne svete maše, zadnjo nedeljo v septembru. Naj dobri Bog na priprošnjo nadangela svetega Mihaela, blagoslavlja vaše srce z močno vero, ki naj vas privede na kraj večnega veselja!

Lepo vas pozdravlja in želi dobro
Ciril Čuš, župnik.


Najnovejša novica

Vrtnice - junij 202106.06.2021 06:07:51

13. STANISLAV LENIČ, škof

 

Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti

 

»Vednost, o kateri govorimo, ni vednost, ki »napihuje«, vednost, ki temelji na človeški bistrosti. To je Božja mo­drost, skrivnost, ki je bila od vekov skrita v Bogu, stvarni­ku vsega. To je nova vednost, prikrita modrim in učenim, razodeta pa malim, tistim, katerih bogastvo je ponižnost, preprostost in čistost srca.«

 

Stanko seje rodil 6. novembra 1911 kot četrti otrok 20-letni mami Mariji Mladkovič in očetu Martinu iz Župeče vasi, ki je bil kmet. Kmalu po rojstvu je oče odšel v Ameriko, da bi družini pomagal do boljšega življenja. Sredi I. svetovne vojne, 3. januarja 1917, je mama umrla, stara 34 let. Oče je bil še v Ameriki, zato so ga k sebi vzeli mamini sorodniki. Po treh letih, ko je imel Stanko osem let, se je oče vrnil iz Amerike, otro­ke vzel k sebi in se ponovno poročil, a je čez dve leti, 28. septembra. 1921, umrl, žena pa kmalu za njim in je Stanko postal sirota. Spet je šel k sorodnikom, k druži­ni Butara, v Cerklje. Tu se je zanj zavzel kaplan Matej Tomazin, ki ga je poslal v šentviško gimnazijo v Lju­bljano. Po maturi, ki jo je leta 1933 končal z odliko, se je vpisal na bogoslovje in bil 4. julija 1937 posvečen v duhovnika. Leta 1940 gaje vzel za svojega tajnika škof Rožman. Po vojni je bil 2 leti tajnik škofa Vovka.

Dne 29. avgusta 1947 so ga aretirali in zaprli v bunker, le dober mesec po opravljenem doktoratu na

Teološki fakulteti. Bunker je bil brez svetlobe, z ene desko na tleh, na kateri je spal. Ponoči so ga zbudili in po več ur zasliševali tja do jutra. Glavni zasliševalec je bil Zdenko Roter. Fizično ga niso mučili, so pa nam vpili, ga zmerjali, mu marsikaj podtikali in podobno V tem času je veliko molil rožni venec.

Po dveh mesecih bunkerja je bil obsojen na šest let prisilnega dela z izgubo političnih pravic in zaplemba premoženja. L. 1948 je vrhovno sodišče povišale kazen na 12 let zapora s prisilnim delom. Od 1. 1951 do 1953 je bil zaprt na ljubljanskih Žalah, kjer je i drugimi duhovniki zidal stanovanjske bloke. Ker so videli, kako je izobražen, znal je več jezikov, je v za poru na Miklošičevi prevajal. Zadnje dni zapora je preživel na Igu. V zaporu je ostal dolgih osem let, od tega 770 dni (skoraj dve leti) v samici. Zaprtje bil, kei ni hotel podpisati obsodbe škofa Rožmana. »Nikoli nisem rekel škofu, da dela napake, tudi sedaj ne bom nanj metal kamenja!« je izjavil. V zaporu so duhovni­ke prisiljevali, da so podpisovali razne »Spomenice« ali »Memorandume« proti škofu in celo proti papežu. Lenič ni nikoli nobene podpisal in je z odločno be­sedo pripomogel, da tudi drugi duhovniki niso pod­pisali take izjave proti papežu. Zato so ga kaznovali s samico in drugimi kaznimi. Najbolj brutalno ga je zasliševal Mitja Ribičič.

Leta 1955 je bil izpuščen. Odšel je peš proti rodne­mu kraju, ker se ni smel vrniti na škofijo. Škof Vovk ga je namestil na župnijo Sodražico. Sam pa je nosil travme zapora vse do smrti. Leta 1964 je postal generalni vikar, vrnil seje v Lju­bljano in bil 29. novembra 1967 imenovan za naslov­nega škofa vazisarskega in ljubljanskega pomožnega škofa, 14. januarja 1968 pa v Ljubljani posvečen za škofa. Večkrat je prepotoval vso škofijo pa tudi obi­skal slovenske duhovnike v tujini, saj je bil odgovoren za izseljenske duhovnike. Zaradi svoje prijaznosti in pozornosti do ljudi, pa tudi zaradi svoje duhovitosti, je bil zelo priljubljen med duhovniki in verniki. Zelo je bil pozoren do ostarelih in osamljenih duhovnikov in jih redno obiskoval. Ni spregledal nobenega bolne­ga. Vse je redno obiskoval na domu in v bolnišnicah. Zlato mašo je obhajal leta 1987. Januarja 1990 si je zaradi padca v stanovanju zlomil nogo in ostal na bol­niški postelji. Vse trpljenje je vdano prenašal.

L. 1990 na sveti večer je v bolniškem vozičku za­dnjič maševal. Vesel je bil prvih znakov političnih sprememb v Sloveniji. Svoje življenje je sklenil 4. ja­nuarja 1991 na svojem domu v Ljubljani, dan po smr­tnem dnevu svoje mame, kot si je vedno želel, in bil pokopan med duhovniki na ljubljanskih Žalah.


Prihajajoči dogodek

Navodila slovenskih škofov za čas od 11. junija do vključno 20. junija 2021od 2021-6-11 do 2021-6-20

Navodila slovenskih škofov za čas od 11. junija do vključno 20. junija 2021

11.6.2021 Slovenija COVID19, SŠK

 

Slovenski škofje so se seznanili z novim Odlokom o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, ki določa podaljšano veljavnost aktualnega Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 63/21, 66/21, 69/21, 73/21, 79/21, 85/21 in 93/21) (v nadaljevanju: aktualni odlok). Na podlagi omenjene pravne podlage so škofje za obdobje od 11. junija 2021 do vključno 20. junija 2021 sprejeli naslednja navodila:

1. Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije.

2. Vsi duhovniki in verniki naj upoštevajo naslednje številčne omejitve pri verskih obredih v cerkvah:

2.a Pri verskih obredih v cerkvah se število oseb pri verskih obredih v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 10 kvadratnih metrov. Udeleženci so lahko navzoči v zaprtih prostorih, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti fiksnih sedišč, upoštevaje razdalje 1,5 metra med osebami iz različnih gospodinjstev. Če so sedišča zgolj postavljena (npr. premični stoli in klopi) mora biti med postavljenimi sedišči zagotovljena razdalja najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (te lahko sedijo skupaj). V zaprtih prostorih, v katerih sicer ne bi bilo dovoljeno združevanje petdesetih (50) udeležencev, je dovoljeno število udeležencev največ petdeset (50) , če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (npr. manjše cerkve in kapele). 

2.b Izvajanje verskih obredov je dovoljeno le ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

•       Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci.
•       Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje (npr. odprta okna) v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.
•       Obvezna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih.
•       Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

3. Ljudsko petje v cerkvah je dovoljeno

Cerkveno ljudsko in zborovsko petje je dovoljeno.

4. Številčna omejitev vernikov pri verskih obredih na prostem

Število oseb, ki kolektivno uresničujejo versko svobodo na odprtih površinah, se omeji na enega udeleženca na 10 kvadratnih metrov oziroma več udeležencev, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Udeleženci so lahko navzoči na odprtih površinah, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, pri tem mora biti med postavljenimi sedišči (npr. stoli) zagotovljena razdalja najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.  

5. Verouk (kateheza) in versko izobraževanje

Omejitev števila oseb ne velja v primeru verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, medosebna razdalja med udeleženci pa mora biti najmanj 1,5 metra. Izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja je dovoljeno le pod pogojem, da osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje, enkrat tedensko oziroma pred samo izvedbo verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, če to izvajajo občasno, opravijo PCR ali hitro antigensko (HAG) testiranje. Pri čemer lahko versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje opravljajo le tiste osebe, ki imajo negativni rezultat testa. Enako so testiranja oproščeni posamezniki, ki izpolnjujejo v odloku navedene pogoje (sedmi odstavek, 2. člena, Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji [1]). Osebam, ki izvajajo versko oz. duhovno vzgojo in izobraževanje, testiranja ni treba opraviti, če imajo ustrezna dokazila in so bile v obdobju do največ osem mesecev od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma začetka simptomov cepljene z enim od po aktualnem odloku predpisanih odmerkov cepiva, zaščita pa se vzpostavi z dnem cepljenja. Ustrezna dokazila so: dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ali potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela COVID-19. 

6. Verniki lahko prejemajo sveto obhajilo izven svete maše; duhovniki naj k obhajilu povabijo svoje vernike, ki se niso mogli udeležiti svete maše.

7. Ob smiselnem upoštevanju določil za svete maše, je dovoljeno obhajanje zakramentov spovedi, krsta, poroke in drugih bogoslužij.

8. Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju vladnih odlokov in priporočil NIJZ.

9. Cerkveni pogrebi so dovoljeni v skladu z navodili komunalnih služb in predpisov vlade ter NIJZ.

10. Župnijska pisarna je lahko odprta pod pogojem, da je naenkrat v pisarni poleg duhovnika samo ena oseba oz. člani istega gospodinjstva.

 

Msgr. Stanisav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof


Življenjske misli

Beseda15.07.2014 12:40:54
Besede15.07.2014 12:40:16
Binkošti30.05.2014 14:50:43


Najnovejša oznanila

11 navadna nedelja 13.6.202112.06.2021 21:30:04
BINKOŠTI 23.5.202123.05.2021 06:30:29
Razmišljanje o MOLITVI - Ciril Čuš21.05.2021 12:10:21