Gospod z vami!

 

Župnijske novice
Majske šmarnice za otroke 20212021-03-29 14:59:20

9. Maj SVETA UČITELJICA IN VZGOJITELJICA

Nebesa ne bi bila prava nebesa, če v njih ne bi bili tudi otroci. Serafinček nam je včeraj predstavil Frančiška in Jacinto, ki sta doživela nekaj, kar ni dano vsakemu človeku: videla sta Marijo, Božjo Mater. Predstavil pa nam je tudi Dominika Savia, ki je bil dober in zvest otrok. Tudi ko je zbolel in je bilo jasno, da bo moral umreti, se tega ni bal, ker je vedel, da gre k Očetu v nebesih.

»Do sedaj smo mi spraševali, zdaj pa še sam izberi kakšnega zanimivega svetnika ali svetnico,« je Manca predlagala Serafinčku.

»To je čisto preprosto. Ker ste otroci in potrebujete dobre vzgojitelje, vam lahko kaj povem o posebni svetnici, ki je bila predana vzgojiteljica. To je Julija Billiart. Rodila se je v Franciji, malo pred francosko revolucijo. Ker so njeni starši obubožali, je morala trdo delati, da je preživela. Ko je bila stara dvaindvajset let, je zbolela in močna paraliza ji je po­škodovala obe nogi.«

»To je pa hudo,« ga je prekinila Tamara, »saj ni mogla več delati za svoje preživetje.«

»Tudi Julija je tako mislila,« se je strinjal Serafinček, »vendar je svoje mnenje kmalu spremenila. Njen župnik jo je prepričal, da se je začela izobraževati in poučevati otroke. Pri tem je bila tako uspešna, da so jo otroci naravnost oboževali. Otrok ni le vzgajala, pač pa jim je tudi svetovala in jih tolažila, če je bilo potrebno.«

»Naša učiteljica je čisto drugačna,« je Peter prekinil Serafinčka. »Nekateri učitelji jemljejo svoje delo kot poklic, s katerim si služijo svoj kruh. Julija Billiart pa je svoje delo opravljala zaradi ljubezni do otrok in Boga. To je razlika,« je nadaljeval Serafinček.

»Ampak bila je paralizirana, torej je težko opravljala svoje delo,« je menila Manca.

»Ni bilo preprosto, to je res,« se je strinjal Serafinček. »Po končani revoluciji so jo izgnali in odšla je v drugo mesto. Tam je bil mlad duhovnik, ki ji je vodil zapuščene otroke, da jih je učila in vzgajala.«

»Otroke revežev?« je zanimalo Tamaro.

»Ne ravno. Ker je bila v Franciji krvava revolucija, je bilo ubitih veliko ljudi. Mnogi otroci so postali sirote in bili zapuščeni. Nikogar niso imeli, da bi se zavzel zanje, jih učil in vzgajal k dobremu. To je z vso ljubeznijo in predanostjo počela Julija. Čeprav je bila vedno bolj nepokretna.«

»Hm, v tem primeru bi ji pa Bog lahko pomagal s kakšnim čudežem,« je dodal Peter. »Zakaj jo je pustil, da se je mučila?«

»Božja pota so za vas ljudi včasih težko razumljiva. Vendar Bog najbolje ve, zakaj je nekaj potrebno. Tako je bilo tudi v tem primeru.«

»Res? Kako?« se je začudila Manca.

»Julija je okoli sebe zbrala mlada dekleta, ki so bila priprav­ljena zaradi ljubezni do Boga in bližnjega skrbeti in vzgajati otroke. Tako je ustanovila družbo za pouk in vzgojo deklic. Ob ustanovitvi te družbe se je zgodil poseben čudež. Julija Billiart je nenadoma ozdravela.«

»Je to mogoče?« se je čudil Peter.

»Pri Bogu je vse mogoče. To bi lahko že vedel,« ga je podučil Serafinček.

»No, vidiš, pa je Bog le poskrbel zanjo,« je Manca pogledala Petra.

»Bog je vse življenje skrbel zanjo. Za svoje varovanke je skrbela z Božjo pomočjo in se ni zanašala le na svojo pamet,« je zaključil Serafinček.

Naloga: Vprašaj starše, kdaj in kje so bili nazadnje na romanju. 

 


Litanije Matere Božje

Družina lahko skupaj zmoli litanije božje matere Marije


Litanije Matere Božje
( Lavretanske litanije )

Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog

Sveta Marija, – prosi za nas
Sveta Mati božja
Sveta devic Devica

Mati Kristusova
Mati Cerkve
Mati milosti božje
Mati prečista

Mati brezmadežna
Mati nedolžna
Mati deviška

Mati ljubezniva
Mati čudovita
Mati dobrega sveta

Mati Stvarnikova
Mati Odrešenikova
Devica najmodrejša

Devica častitljiva
Devica hvale vredna
Devica mogočna

Devica milostljiva
Devica verna
Podoba pravice

Sedež modrosti
Začetek našega veselja
Posoda duhovna

Posoda časti vredna
Posoda vse svetosti
Roža skrivnostna

Stolp Davidov
Stolp slonokosteni
Hiša zlata

Skrinja zaveze
Vrata nebeška
Zgodnja danica

Zdravje bolnikov
Pribežališče grešnikov
Tolažnica žalostnih

Pomoč kristjanov
Kraljica angelov
Kraljica očakov

Kraljica prerokov
Kraljica apostolov
Kraljica mučencev

Kraljica spoznavalcev
Kraljica devic
Kraljica vseh svetnikov

Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta
Kraljica v nebesa vzeta
Kraljica presvetega rožnega venca
Kraljica družine
Kraljica miru

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod.
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod.
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

Prosi za nas, sveta božja Porodnica.
Da postanemo vredni obljub Kristusovih.

Molimo. Gospod Bog, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu. Na priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


 

Nova navodila 13.3.20212021-03-13 16:14:04

Izjava slovenskih škofov glede cepljenja proti bolezni COVID-19

 

V ponedeljek, 11. januarja 2021, je potekala 27. seja Stalnega sveta SŠK, na kateri so slovenski škofje sprejeli naslednjo izjavo: 

Slovenski škofje podpirajo vsa prizadevanja za zaščito zdravja ljudi in vse napore za iskanje novih cepiv ter oblik zdravljenja za obolele s koronavirusno boleznijo covid-19.

V letu 2020 smo bili soočeni s pandemijo, ki je omejila naše življenje. Zaradi te krize so številni izgubili svoje najdražje, postali osamljeni in izpostavljenim težkim socialnim ter ekonomskim razmeram. Prav tako pa smo se katoličani znašli z omejitvami na področju verskega življenja. V takšnem položaju se soočamo z upanjem, ki ga prinašajo nova cepiva. V javnosti se ob tem postavljajo različna tehtna vprašanja o etičnosti cepljenja, morebitnih stranskih učinkih cepiv ter njihovi kratkoročni in dolgoročni učinkovitosti. Škofje ob tem ne želimo presojati strokovnih vprašanj, povezanih s cepivi, saj je to pristojnost strokovnjakov in državnih ustanov. Ob tem izražamo podporo vsem, ki se bodo po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločili za cepljenje. V zgodovini se je cepljenje v primeru različnih bolezni izkazalo za učinkovit način za zaščito lastnega zdravja in zdravja bližnjih.

Prav tako je cepljenje ljudi najboljši način za zaščito tistih med nami, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti in bi jih morebitna okužba zelo prizadela oziroma bi zaradi bolezni lahko umrli. Ob tem poudarjamo, da se ne sme diskriminirati in stigmatizirati okuženih in vseh tistih, ki se iz tehtnih oziroma zdravstvenih razlogov ne cepijo. Tudi v primeru tega cepljenja velja osnovno etično načelo, da naj bo cepljenje vedno prostovoljno in da ima vsak človek pravico do informiranega pristanka. Po danes dostopnih podatkih je Evropska unija odobrila cepivi proti bolezni covid-19, ki jih izdelujeta farmacevtski podjetji Pfizer-BioNTech in Moderna. Za obe velja, da sta pridobljeni na etično sprejemljiv način ter nista pridobljeni iz zarodnih celičnih linij, zato jih katoličani lahko uporabljamo. Ob tem izražamo podporo državnim ustanovam in vladi, da so zagotovili brezplačno cepljenje vsem ljudem ter omogočili dostop do cepiva najprej tistim skupinam, ki so najbolj ogrožene.

Papež Frančišek je napovedal, da se bo dal cepiti, in k temu spodbuja vse katoličane. Zato škofje priporočamo vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem, da se po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje. S takšno odločitvijo bodo v veliki meri preprečili, da bi postali prenašalci okužbe, ter obenem zaščitili svoje zdravje kot tudi zdravje ljudi, s katerimi prihajajo v stik. Vsi, ki se bodo dali cepiti, bodo prispevali k umiritvi epidemije ter vrnitvi verskega življenja v naše cerkve, župnije in samostane. Škofje vse katoličane vabimo k nadaljevanju molitve za prenehanje epidemije ter k doslednemu spoštovanju vseh ukrepov za preprečevanje epidemije.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

 


 

Navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021

4.4.2021 Slovenija Cerkev na Slovenskem, COVID19, SŠK, Velika noč

 

Glede na epidemiološko stanje, ki bo v času praznikov, lahko posamezne škofije omenjena navodila prilagodijo.

Navodila PDF

Slovenski škofje smo na 121. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 8. marca 2021, sprejeli navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021. Izredne razmere, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, še vedno narekujejo, da letošnje velikonočne praznike obhajamo na prilagojen način. Pri tem moramo vsi, duhovniki in verniki, upoštevati odloke Vlade RS (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji), priporočila NIJZ in Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19 z dne 18. decembra 2020. Škofje duhovnike in vernike ponovno vabimo, da dosledno spoštujejo vsa navodila za ohranjanje zdravja in omejitev širjenja epidemije, predvsem pravilno nošenje zaščitne maske, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje.

Vernike vabimo, da se udeležijo bogoslužij v domači župniji. Prenose bogoslužij naj spremljajo samo, če resne okoliščine (npr. starostne omejitve, rizične skupine) onemogočajo udeležbo v cerkvi. Duhovniki lahko bogoslužja neposredno prenašajo le, če je to potrebno, pri tem pa naj vedno pazijo na spoštljivo obhajanje svetih skrivnosti.

Za vsa bogoslužja velikega tedna velja, da izberemo ustaljen čas, medtem ko naj bodo večerna bogoslužja ob 18.00, da se lahko verniki zaradi večerne omejitve gibanja v miru vrnejo na svoj dom. Navodila upoštevajo Noto škofom in škofovskim konferencam o obhajanju velikega tedna, ki jo je izdala Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov.[1]

1.     Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja (28. marec 2021)

Ker se na to nedeljo Cerkev spominja Kristusovega vhoda v Jeruzalem, se glede na do sedaj veljavne predpise določeno število vernikov zbere v cerkvi (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve), ostali pa pred cerkvijo (z masko in upoštevanjem razdalje, na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), kamor pride duhovnik z ministranti, ki nosijo v rokah oljčne vejice ali butare. Duhovnik nagovori vernike ter blagoslovi cvetje in zelenje. Petje se opusti. Sledi slovesni vstop v cerkev (gl. druga oblika v RM, str. 103), med katerim zvonijo zvonovi. Med slovesnim vstopom duhovnik kropi cvetje in zelenje vernikov v cerkvi. Kjer se zdi primerneje, lahko k oltarju pristopimo s preprostim vstopom. V tem primeru se začne maša s križem, v primeru slovesnega vstopa pa z glavno mašno prošnjo. Vloge kronista in drugih nastopajočih oseb v pasijonu (evangeliju) bere diakon ali laik, ki stoji pri ambonu, duhovnik pa pri oltarju bere vlogo Jezusa.

2.     Veliki četrtek – krizmena maša

Čas obhajanja krizmene maše bo določil vsak škof ordinarij za svojo škofijo. Po navadi jo obhajamo v četrtek dopoldan, zaradi epidemije pa jo lahko opravimo na določen dan v velikonočnem času. Pri maši potekata obred obnovitve duhovniških obljub in obred blagoslovitve svetih olj, ki se opravita v dosedanji obliki.

3.     Veliki četrtek – sveta maša Gospodove večerje (1. april 2021)

Pri maši se opusti obred umivanja nog, medtem ko se na koncu maše Najsvetejše odnese v stranski oltar, kjer je lahko tudi krajše češčenje, ne da bi se verniki za češčenje posebej približali oltarju.

4.     Veliki petek Gospodovega trpljenja (2. april 2021)

Za branje pasijona velja isto kot na cvetno nedeljo: pri ambonu bere diakon ali laik vse vloge razen Jezusovih besed, ki jih bere duhovnik pri oltarju.

Pri slovesnih prošnjah za vse potrebe (glede na okoliščine lahko kakšno tudi izpusti) duhovnik na koncu doda še prošnjo: 

IX b. Za preizkušane v času epidemije
Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.

Tiha molitev. Nato duhovnik nadaljuje:
Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih, usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

Pri češčenju križa le duhovnik poljubi križ, verniki pa ga lahko počastijo s poklekom ali priklonom ali tako, da na svojem mestu v klopi nekaj časa molče klečijo.

5.     Velika sobota – češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu in blagoslov velikonočnih jedi (3. april 2021)

Jutranji blagoslov ognja se lahko opravi po obredu. Verniki naj k ognju prihajajo posamezno (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), prižgejo »gobe« ter se ob upoštevanju nošenja mask in medsebojne razdalje brez druženja vrnejo na svoje domove.

Verniki lahko – glede na dosedanja določila NIJZ za udeležbo pri bogoslužju –, prihajajo v cerkev počastit Najsvetejše, medtem ko duhovnik lahko blagoslovi velikonočna jedila (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve). To lahko stori vsake pol ure. Duhovnik gre lahko tudi k obpotnim znamenjem in na prostem blagoslovi velikonočna jedila (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), verniki pa morajo pri tem upoštevati medsebojno razdaljo in nositi maske.

6.     Velikonočna vigilija (3. oziroma 4. april 2021)

Lahko se obhaja po ustaljenem predpisanem obredu ob upoštevanju navodil NIJZ in škofovske konference za bogoslužje. 

7.     Vstajenska in ostale svete maše (4. april 2021)

Obred vstajenja se opravi po ustaljeni navadi. Procesija okrog cerkve je dopustna le, če verniki nosijo maske in upoštevajo določeno medsebojno razdaljo (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb). Ker petje odpade, lahko med procesijo zvonijo zvonovi.

Duhovniki lahko na velikonočno nedeljo zaradi večjega števila vernikov obhajajo štiri maše.

 

Navodila veljajo tudi za bogoslovno semenišče, katoliške študentske in dijaške domove, redovne hiše in druge skupnosti Bogu posvečenega življenja.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

Nova navodila 13.3.20212021-01-02 21:50:05

Izjava slovenskih škofov glede cepljenja proti bolezni COVID-19

 

V ponedeljek, 11. januarja 2021, je potekala 27. seja Stalnega sveta SŠK, na kateri so slovenski škofje sprejeli naslednjo izjavo: 

Slovenski škofje podpirajo vsa prizadevanja za zaščito zdravja ljudi in vse napore za iskanje novih cepiv ter oblik zdravljenja za obolele s koronavirusno boleznijo covid-19.

V letu 2020 smo bili soočeni s pandemijo, ki je omejila naše življenje. Zaradi te krize so številni izgubili svoje najdražje, postali osamljeni in izpostavljenim težkim socialnim ter ekonomskim razmeram. Prav tako pa smo se katoličani znašli z omejitvami na področju verskega življenja. V takšnem položaju se soočamo z upanjem, ki ga prinašajo nova cepiva. V javnosti se ob tem postavljajo različna tehtna vprašanja o etičnosti cepljenja, morebitnih stranskih učinkih cepiv ter njihovi kratkoročni in dolgoročni učinkovitosti. Škofje ob tem ne želimo presojati strokovnih vprašanj, povezanih s cepivi, saj je to pristojnost strokovnjakov in državnih ustanov. Ob tem izražamo podporo vsem, ki se bodo po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločili za cepljenje. V zgodovini se je cepljenje v primeru različnih bolezni izkazalo za učinkovit način za zaščito lastnega zdravja in zdravja bližnjih.

Prav tako je cepljenje ljudi najboljši način za zaščito tistih med nami, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti in bi jih morebitna okužba zelo prizadela oziroma bi zaradi bolezni lahko umrli. Ob tem poudarjamo, da se ne sme diskriminirati in stigmatizirati okuženih in vseh tistih, ki se iz tehtnih oziroma zdravstvenih razlogov ne cepijo. Tudi v primeru tega cepljenja velja osnovno etično načelo, da naj bo cepljenje vedno prostovoljno in da ima vsak človek pravico do informiranega pristanka. Po danes dostopnih podatkih je Evropska unija odobrila cepivi proti bolezni covid-19, ki jih izdelujeta farmacevtski podjetji Pfizer-BioNTech in Moderna. Za obe velja, da sta pridobljeni na etično sprejemljiv način ter nista pridobljeni iz zarodnih celičnih linij, zato jih katoličani lahko uporabljamo. Ob tem izražamo podporo državnim ustanovam in vladi, da so zagotovili brezplačno cepljenje vsem ljudem ter omogočili dostop do cepiva najprej tistim skupinam, ki so najbolj ogrožene.

Papež Frančišek je napovedal, da se bo dal cepiti, in k temu spodbuja vse katoličane. Zato škofje priporočamo vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem, da se po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje. S takšno odločitvijo bodo v veliki meri preprečili, da bi postali prenašalci okužbe, ter obenem zaščitili svoje zdravje kot tudi zdravje ljudi, s katerimi prihajajo v stik. Vsi, ki se bodo dali cepiti, bodo prispevali k umiritvi epidemije ter vrnitvi verskega življenja v naše cerkve, župnije in samostane. Škofje vse katoličane vabimo k nadaljevanju molitve za prenehanje epidemije ter k doslednemu spoštovanju vseh ukrepov za preprečevanje epidemije.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

 


 

Navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021

Glede na epidemiološko stanje, ki bo v času praznikov, lahko posamezne škofije omenjena navodila prilagodijo.

Navodila PDF

Slovenski škofje smo na 121. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 8. marca 2021, sprejeli navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021. Izredne razmere, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, še vedno narekujejo, da letošnje velikonočne praznike obhajamo na prilagojen način. Pri tem moramo vsi, duhovniki in verniki, upoštevati odloke Vlade RS (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji), priporočila NIJZ in Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19 z dne 18. decembra 2020. Škofje duhovnike in vernike ponovno vabimo, da dosledno spoštujejo vsa navodila za ohranjanje zdravja in omejitev širjenja epidemije, predvsem pravilno nošenje zaščitne maske, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje.

Vernike vabimo, da se udeležijo bogoslužij v domači župniji. Prenose bogoslužij naj spremljajo samo, če resne okoliščine (npr. starostne omejitve, rizične skupine) onemogočajo udeležbo v cerkvi. Duhovniki lahko bogoslužja neposredno prenašajo le, če je to potrebno, pri tem pa naj vedno pazijo na spoštljivo obhajanje svetih skrivnosti.

Za vsa bogoslužja velikega tedna velja, da izberemo ustaljen čas, medtem ko naj bodo večerna bogoslužja ob 18.00, da se lahko verniki zaradi večerne omejitve gibanja v miru vrnejo na svoj dom. Navodila upoštevajo Noto škofom in škofovskim konferencam o obhajanju velikega tedna, ki jo je izdala Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov.[1]

1.     Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja (28. marec 2021)

Ker se na to nedeljo Cerkev spominja Kristusovega vhoda v Jeruzalem, se glede na do sedaj veljavne predpise določeno število vernikov zbere v cerkvi (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve), ostali pa pred cerkvijo (z masko in upoštevanjem razdalje, na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), kamor pride duhovnik z ministranti, ki nosijo v rokah oljčne vejice ali butare. Duhovnik nagovori vernike ter blagoslovi cvetje in zelenje. Petje se opusti. Sledi slovesni vstop v cerkev (gl. druga oblika v RM, str. 103), med katerim zvonijo zvonovi. Med slovesnim vstopom duhovnik kropi cvetje in zelenje vernikov v cerkvi. Kjer se zdi primerneje, lahko k oltarju pristopimo s preprostim vstopom. V tem primeru se začne maša s križem, v primeru slovesnega vstopa pa z glavno mašno prošnjo. Vloge kronista in drugih nastopajočih oseb v pasijonu (evangeliju) bere diakon ali laik, ki stoji pri ambonu, duhovnik pa pri oltarju bere vlogo Jezusa.

2.     Veliki četrtek – krizmena maša

Čas obhajanja krizmene maše bo določil vsak škof ordinarij za svojo škofijo. Po navadi jo obhajamo v četrtek dopoldan, zaradi epidemije pa jo lahko opravimo na določen dan v velikonočnem času. Pri maši potekata obred obnovitve duhovniških obljub in obred blagoslovitve svetih olj, ki se opravita v dosedanji obliki.

3.     Veliki četrtek – sveta maša Gospodove večerje (1. april 2021)

Pri maši se opusti obred umivanja nog, medtem ko se na koncu maše Najsvetejše odnese v stranski oltar, kjer je lahko tudi krajše češčenje, ne da bi se verniki za češčenje posebej približali oltarju.

4.     Veliki petek Gospodovega trpljenja (2. april 2021)

Za branje pasijona velja isto kot na cvetno nedeljo: pri ambonu bere diakon ali laik vse vloge razen Jezusovih besed, ki jih bere duhovnik pri oltarju.

Pri slovesnih prošnjah za vse potrebe (glede na okoliščine lahko kakšno tudi izpusti) duhovnik na koncu doda še prošnjo: 

IX b. Za preizkušane v času epidemije
Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.

Tiha molitev. Nato duhovnik nadaljuje:
Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih, usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

Pri češčenju križa le duhovnik poljubi križ, verniki pa ga lahko počastijo s poklekom ali priklonom ali tako, da na svojem mestu v klopi nekaj časa molče klečijo.

5.     Velika sobota – češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu in blagoslov velikonočnih jedi (3. april 2021)

Jutranji blagoslov ognja se lahko opravi po obredu. Verniki naj k ognju prihajajo posamezno (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), prižgejo »gobe« ter se ob upoštevanju nošenja mask in medsebojne razdalje brez druženja vrnejo na svoje domove.

Verniki lahko – glede na dosedanja določila NIJZ za udeležbo pri bogoslužju –, prihajajo v cerkev počastit Najsvetejše, medtem ko duhovnik lahko blagoslovi velikonočna jedila (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve). To lahko stori vsake pol ure. Duhovnik gre lahko tudi k obpotnim znamenjem in na prostem blagoslovi velikonočna jedila (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), verniki pa morajo pri tem upoštevati medsebojno razdaljo in nositi maske.

6.     Velikonočna vigilija (3. oziroma 4. april 2021)

Lahko se obhaja po ustaljenem predpisanem obredu ob upoštevanju navodil NIJZ in škofovske konference za bogoslužje. 

7.     Vstajenska in ostale svete maše (4. april 2021)

Obred vstajenja se opravi po ustaljeni navadi. Procesija okrog cerkve je dopustna le, če verniki nosijo maske in upoštevajo določeno medsebojno razdaljo (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb). Ker petje odpade, lahko med procesijo zvonijo zvonovi.

Duhovniki lahko na velikonočno nedeljo zaradi večjega števila vernikov obhajajo štiri maše.

 

Navodila veljajo tudi za bogoslovno semenišče, katoliške študentske in dijaške domove, redovne hiše in druge skupnosti Bogu posvečenega življenja.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

 

 

 

 

Starejše novice