VSI SVETI 1.11.2020
Prisr?no pozdravljeni vsi farani. Na današnji dan je Cerkev že pred 1200 leti obhajala paznik vseh svetnikov. Papež Gregor III je okoli leta 740 v Rimu posvetil posebno kapelo v ?ast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mu?encev in vseh svetnikov. Papež Gregor IV je leta 827 ukazal naj se prvega novembra v vesoljni cerkvi praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev imenovala ta praznik, sta dva. Prvi razlog: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo ve? mogo?e spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnem opustimo. Praznik vseh svetnikov je praznik majhnih, preprostih, ponižnih, skromnih, popolnima predanih Bogu in zvestih.
Ko razmišljamo v teh dneh o grobu, so naše želje, da bi pokojni nikoli ne izginili iz našega spomina. Ko smo na pokopališ?u, se nam v mislih za?nejo odvijati prizori iz življenja naših dragih rajnih, s katerimi smo skupaj živeli ali se sre?evali. V nas želja, da bodo neko?, ko bomo v grobu in se bodo prijatelji in sorodniki ob njem ustavili in za nas kaj zmolili ali darovali sveto mašo in bomo še naprej ostali povezani. Nekateri, ki ne verujejo v ve?no življenje, pa vendarle pravijo, da ?lovek ve?no živi v spominu še živih ljudi. ?lovek pa ne živi samo v našem spominu, temve? tudi v spominu Boga. Jezus nam je zagotovil, da ima nebeški O?e preštete celo lase na naši glavi. Kako bi nas torej moral nas pozabiti? Še ve?, ne samo, da se nas spominja – vsak kogar se Bog spominja, ve?no živi. ?e je Bog z besedo priklical na svet življenje, potem ni težko dati ?loveku tudi po smrti življenje. Misel na smrt je neprijetna saj imamo v sebi hrepenenje po neumrljivosti in željo po ve?nem življenju. To željo po neumrljivosti nam je Bog globoko položil v naše srce, saj Jezus pravi:«Bog ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti v njemu vsi živijo. To pomeni, da Bog, ki nas je ustvaril, nas ne bo prepustil ni?u, temve? želi, da bi ve?no živeli.
Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah med štirimi stenami doma. Tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarno, pisarni, za prodajalno mizo, na polju. Tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših na?rtov in dela, pa so bili pripravljeni na sre?anje z njim. Tistih nepreglednih množic starejših zapuš?enih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zani?evanih od ljudi, ki so v preizkušnjah dozoreli za nebesa. Tistih živ?nih ljudi, nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, si prizadevali, da bi popravili svoj zna?aj. Tistih preprostih kme?kih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so o božji dobroti ve? vedele kot profesorji. Med svetniki so tudi naši prijatelji, najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliš?inah kot mi, pa so znali in v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: » Kdor v mene veruje, bo živel, tudi ?e umre!« ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli – vendar resni?no ŽIVIJO. ?loveške o?i ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo vesolja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki po?ivajo na pokopališ?ih in drugod v naro?ju zemlje so bili ustvarjeni in krš?eni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo z krstom vstopili v ob?estvo svetih. Svetost je milost znati narediti najbolj preproste stvari v znamenje ve?nosti. ?udovita premo? srca: na zemlji Boga ne moremo do kraja spoznati, lahko ga z vsemi mo?mi ljubimo. (Raoul Follereau).
Kristjani vemo in zaupamo, da je umrli in vstali Kristus porok tudi našega vstajenja, saj je prvi vstal od mrtvih. In ?etudi so naši rajni odšli, so vendarle povezani z nami. Lahko jim pomagamo z svojimi molitvami, daritvami in dobrimi deli. Želim vam obilje božjega blagoslova in Marijinega varstva ter priprošnjo vseh svetih. Ostanite zdravi. Vaš župnik Ciril |