Gospod z vami!

 

Arhiv župnijskih novic
Pridiga 2020-11-21 21:43:15

Pridiga - nedelja Kristusa kralja 22.11.2020

Po?asi smo priromali na konec cerkvenega leta in zadnja  nedelja se imenuje nedelja Kristusa kralja. Pred nas je tudi danes bogato pogrnjena miza boje besede. Jezusov elja je, da v našem srcu kraljuje njegova ljubezen, pravi?nost, mir in zvestoba. Kolikokrat smo Bogu obljubili to in ono, ?e bo uresni?ena naša prošnja. Ali smo ostali zvesti obljubi? Ali pa smo se ravnali po pravilu, da je nam dobro in pri tem pozabili na najpomembnejše: Da bi bilo Jezusu dobro v našem srcu oziroma naši notranjosti. Jezus nas tudi danes vabi v Matejevem evangeliju, da odrinemo na globoko. Jezus postavi vprašanja u?encem in tudi pred nas polaga ta vprašanja: La?en sem bil ali ste mi dali jesti, ejen sem bil ali ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v je?i sem bil in ste prišli k meni. Kako bi mi, na teh šest vprašanj odgovorili? V teh šestih vprašanjih vidimo trpe?ega ?loveka in v njih lahko sre?amo Jezusa, ki trpi. Jezus eli, da smo pozorni do blinjih, ter prepoznamo, kako bi lahko bili orodje boje dobrote in ljubezni. Na tem podro?ju odnosa do blinjega, še imamo vsi, veliko za narediti.

»Ko pride Sin ?lovekov« (Mt 25,31). Svet se ne bo kon?al s tako ali druga?no katastrofo, ampak s pri hodom Sina ?lovekovega. Kar je napovedal, se je tudi zgodilo: napovedal je trpljenje in je trpel, nasilno smrt in je umrl, a tudi vstajenje in je vstal! Zaupajmo v njegovo besedo, ker bo prišel po nas. Torej ni ve? vzroka za strah tudi pred korona virusom, ampak za upanje.

Leta 1989 je mo?an potres porušil številne stavbe v Armeniji, umrlo je trideset tiso? ljudi. Sredi tega opustošenja in zmede je neki o?e pustil eno v zavetju varnega doma in odhitel v šolo, kjer naj bi bil njegov sin. Toda poslopje šole je bilo sploš?eno kot pala?inka. Po za?etnem šoku se je spomnil obljube, ki jo je dal sinu: »Ni vano, kaj se zgodi, vedno te bom prišel iskat!« Ko je pogledal na kup ruševin, ki so bile neko? šola, se je zdel vsak trud brezupen, a obljuba, ki jo je dal sinu, mu ni dala miru. Spomnil se je, da naj bi bila sino­va u?ilnica v desnem kotu stavbe. Stekel je tja in za?el kopati po ruševinah. Vsi so mu govorili, da je njegov trud brez pomena in da se izpostavlja nevarnosti, a on je kopal in kopal in v osemintrideseti uri kopanja je odstranil kamnit blok ter zaslišal sinov glas. Tudi on je zaklical njegovo ime in nazaj je zaslišal glas: »O?e! Tu sem! Sošolcem sem rekel, naj ne skrbijo. Dejal sem jim: ?e si iv, me boš prišel rešit. In ko boš rešil mene, bodo rešeni tudi oni. Saj si mi obljubil: ‘Ni vano, kaj se zgodi, vedno te bom prišel iskat’ In res si prišel, o?i!« (Zgodbe za sre?o v druini, 40)

V prvem berilu beremo, da bo Gospod »skrbel za svoje ovce in jih poiskal« (Ezk 34,11). Glagol poiska­ti se kar trikrat ponovi. Kristus nas bo poiskal tudi tam, kamor smo se razkropili »obla?nega in temne­ga dne« (12). Gotovo pride po nas. V tem je naše upanje in razlog za naše prizadevanje v dobrem ter vzrok našega darovanja za druge. Kristjan si mora ponavljati, da bo najlepše šele prišlo: Pri?akujem ivljenja v prihodnjem veku. Prepri?an sem, da je moje ivljenje v bojih rokah in bom nekega  dne zagledal boje obli?je.

Profesor Ivan Dolenc je po­tem, ko je bil po krivici zaprt, ko so mu vzeli vse premoenje in je ostal brez pravic, ob koncu svojih spominov zapisal: »Kljub temu je ivljenje e tukaj lepo in sledi upanje, da bo po smrti še lepše« (Moje ivljenje, 175). Iz tega upanja so iveli mu?enci, ki so šli prepevaje v mu?eniško smrt. Mu?enec Ignacij Antiohijski je takole pisal kristjanom, ki niso hote­li, tla bi umrl mu?eniške smrti: »Njega iš?em, ki je za nas umrl; njega ho?em, ki je zaradi nas vstal. Rojstvo se mi blia! Prizanesite mi bratje! Ne branite mi priti v ivljenje.«

Pri?akovanje Kristusovega prihoda pa v nas odpira vprašanje, kaj nas bo vprašal, ko ga bomo uzrli. Na kaj nam Kristus odgovarja v današnjem evangeliju, ko pred nami razgrne snov »zaklju?nega izpita«: »La?en sen bil in ste mi dali jesti« (35). Kristus pove, da bo zadnji izpit iz ljubezni.

Ni dovolj pozitivno misliti, da bomo smeli pred Boga. Zanimalo ga bo, kaj smo dobrega storili svojim blinjim. Še enkrat bo potrdil svoje besede: »Ne poj­de v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ‘Gospod, Gospod, ampak kdor uresni?uje voljo mojega O?eta« (Mt 7,21). Ne bo nas vprašal o naših dobrih sklepih ih obljubah - teh imamo v obilici -, ampak po naših dobrih dejanjih. Ne bo nas vprašal po veri, saj se vera kae v delih in je »vera brez del mrtva« (Jak 2,17). Vprašal nas bo po dejavni »veri, ki deluje po ljubezni« (Gal. 5,6). Kajti »?e ne bi imel ljubezni, nisem ni?!« (1 Kor 13,2). Nismo poklicani, da bi delali velike stvari, ampak majhne stvari delajmo z veliko ljubeznijo. Potrudimo se, da bo v naši notranjosti – srcu zmagovala boja modrost in ljubezen. Spoštovani farani elim vam obilje bojega blagoslova in Marijinega varstva. Ostanite zdravi. Smo povezani v molitvi. Amen!

Vaš upnik Ciril

 

Arhiv novic