Gospod z vami!

 

Arhiv župnijskih novic
Pridiga2020-11-28 23:58:52

1 Adventna nedelja  29.11.2020

 Z  prvo adventno nedeljo v letu 2020, smo za?eli novo pastoralno leto. Tudi danes, nas Jezus v evangeliju nagovarja s kratko priliko. Govori o go­spodarju, ki je sluabnikom, preden se je odpravil na potovanje, zaupal dolo?eno delo. Naro?il jim je, naj ga odgovorno opravljajo, in pribil, da jih ob vrnitvi eli najti ?uje?e oziroma budne. Izbral je vratarja, ki naj še posebej buden (prim. Mt 13,34). Tako evangelij, mi pa peljimo zgodbo še naprej. Govori o vratarju, za katerega ni najve?ja nevarnost, da lahko zaspi, ampak da se tako navadi na delo, da ga opravlja rutinsko. V za?etku je vratar misel, da mu je gospodar zaupal pomembno delo, zelo vznemirjenega, da ga lahko opravljal s ponosom. Rad je nosil uniformo. Vedno, ko jo je oblekel, si je mislil, da je postal nekdo. Vestno in natan?no je opravljal poklic vratarja. Ta zanj ni bil le sluba, am­pak ivljenjsko poslanstvo.

?as je mineval in odpiranje ter zapiranje vrat je postajalo dolgo?asno. Nobene novosti ni bilo v njego­vem ivljenju. Enaka jutra, enaki dnevi, enaki ve?eri, enaki pozdravi, enake naloge - vznemirljiva naloga je postajala dolgo?asna rutina. Še vedno je odgo­vorno in zanesljivo opravljal svoje delo, a ljubezni in navdušenja ni bilo ve?. V njegovem delu ni bilo ljubezni. Ko pride gospodar, ga nedvomno najde na svojem mestu. Buden je, a ne iv. Mrtev je, ker mu je rutina ubila dušo.

Navajenost in naveli?anost nas po?asi ubijata. Hitro pademo v kolesnice rutine in pozabimo, da smo neko? imeli ideale. Tako radi se zleknemo v naslonja? navad. Kakšna nevarnost ti?i v tem dejstvu za zakonce! Kakšna za naše duhovno ivljenje! Nava­dimo se obredov in obi?ajev, ki so izgubili sveino in pravi pomen. Saj smo se e zalotili, da nam je postala molitev samo premikanje ustnic, maša pa navada. Korenitih evangeljskih sporo?il ne slišimo ve?.

Alije zdravilo za tako stanje? Od ?asa do ?asa potre­bujemo, da nas nekdo spodbudi in vre iz naslonja?a. Adventni ?as je taka mona spodbuda in glasen klic k ?uje?nosti. Vabi nas in nam daje prilonost, da se znebimo navlake naveli?anosti in navajenosti ter pustimo, da pride Kristusov klic k ?uje?nosti do naših ušes.

Kaj pa sploh pomeni ?uti? Pomeni, da nikoli ne pozabimo, da je ivljenje po­tovanje, in da se naše obzorje ne ustavi tam, kjer se ustavijo naše o?i, ampak sega ?ez. Ta zavest nam po­maga, da bomo uporabili prava merila in se ne bomo varali, da smo e na cilju.

?uti zato pomeni, da sebe, svojega telesa, sposob­nosti in ?asa ne vidimo samo v »kletki« sedanjega ivljenja, ampak tudi v širini, ki presega naš ?as in naše obzorje. To bo spremenilo naše ivljenje. ?uti pomeni, da imamo druinske ?lane, prijatelje in znance ter druge ljudi sploh za sopotnike. To bo spremenilo naše ivljenje.

?uti pomeni, da imamo denar, delo, zdravje in razvedrilo za sredstva na poti, ne pa za ivljenjski cilj. In to bo spremenilo naše ivljenje. Jezus, tudi nas kli?e, da smo ?uje?i – budni. Klic k ?uje?nosti je pravo oko srca. V tem adventnem ?asu lahko se vadimo v ?uje?nosti. Sedaj bom pred vas poloil nekaj na?inov, kako naj bomo pozorni.

  1. POZORNOST DO SEBE: Ali znam prisluhniti samemu sebi? Se zavedam svojih mej? Ali morda v kaki stvari pretiravam? Ali dovolj skrbim za zdravje? Sem hvaleen za dar ivljenja in spoštujem svoje telo?
  2. POZORNOST DO DRUGIH: Kako smo pozorni do drugih, tam kjer ivimo in delamo? Ali znam drugega poslušati, da ga ne prekinjam? S kakim tonom se pogovarjam, ko se ne po?utim dobro? Ali znam videti v drugem, to kar je lepo in dobro? Koga ali kaj pri?akujem od drugih? Prosimo Boga, da bi nosili njegov pogled in njegovo bojo besedo, saj bo tako med nami vedno ve? bojega kraljestva.
  3. POZORNOST DO NARAVE: Kakšen je moj odnos do narave? Jo onesnaujem ali jo spoštujem in skrbim za urejenost? Sem Bogu hvaleen za ?udovito naravo? Kaj pri?akujem od narave?
  4. POZORNOST DO BOGA: Sem pozoren na prve misli zjutraj in zadnje zve?er? Ali prepoznam, kje in v ?em je Bog prisoten? Ali je moja molitev resni?no sre?anje z ivim Bogom? Se mu ob koncu dneva zahvalim za milosti, ki sem jih deleen? Ali je boja beseda kompas mojega ivljenja? Ali resni?no ljubim iz srca svojega Boga?

 

Tukaj je nekaj vprašanj, da bi naša pozornost do sebe, drugih, narave in Boga še nas bolj naredila odprte za daritev ivljenja iz ljubezni in nas pripravila pozorne za Jezusov prihod. Lahko delamo na tem, da postanem ADVENT – Jezusov prihod. Jezus, po meni eli priti k blinjemu. Hrepenenje je sposobnost, da vedno pri?akujemo Gospoda, da ga sprejmemo s srcem in hodimo za njim.

Advent je in Gospod prihaja. ?e ne prej, bo k vsake­mu izmed nas stopil ob koncu ivljenja. Ne vemo za ta trenutek. Za nezvestega in ne?uje?ega sluabnika je vsak trenutek neprimeren. Zvest sluabnik pa je ?uje? prav zato, ker pri?akuje Gospoda. Ne boji se ga, temve? hrepeni po njem. Prvi kristjani so pogo­sto molili: »Pridi, Gospod Jezus!« Prosimo tudi mi: »Pridi, Gospod Jezus! Pridi tudi v naše ivljenje še posebno v tem ?asu korona virusa. Pridi in prinesi vanj nekaj novega! Pridi, prebudi in poivi nas!« elim vam, blagoslovljeno nedeljo. Ostanite zdravi. Ostanimo povezani v molitvi.  

Vaš upnik Ciril.

 

 


Arhiv novic