Gospod z vami!

 

Arhiv župnijskih novic
Pridiga2020-12-13 07:11:32

3 adventna nedelja 13.12.2020

 

Človek postane v resnici samo človek po ljubezni. Naše življenje ima samo smisel, če uresničimo klic ljubezni. Katera je največja ljubezen? Ljubiti Boga z vsem srcem z vso dušo in vsem mišljenjem in druga ljubiti, kakor samega sebe. Ljubezen je največ, kar lahko človek doseže v življenju. Ta ljubezen se je izlila v naša srca pri svetem krstu. Resnično po tej vliti kreposti postanem sposoben ljubiti Boga in bližnjega. Krščanska ljubezen je Agape in Caritas, katera je poklicana služiti drugim, tistim, ki jo potrebujejo. Tako, kot je z vsem srcem služila božja mati Marija, ko je z ljubeznijo sprejela božjo voljo in zapela »Moja duša poveličuje Gospoda..«. Vsi kristjani smo povezani v župnijsko občestvo. Vsako župnijsko občestvo ima tri smeri ali načine delovanja: 1. Oznanjevanje božje besede 2. Obhajanje svetih zakramentov, posebno evharistije 3. Pričevanje z dobrimi deli. Sveti papež Janez Pavel II. je leta 2000 je postavil pred Cerkev veliko nalogo, da postane dom in šola edinosti. Koliko smo že v naši župniji uresničili papeževe besede?

 

Neki duhovnik je pripovedoval o starejšem zakon­skem paru, ki ga je spoznal na Kitajskem. Oba sta bila zdravnika. Ona je bila katoličanka, on pa ne. Želela je, da bi mož sprejel katoliško vero, toda on se ni želel krs­titi. Kmalu po poroki se jima je rodil otrok. Ne dolgo zatem so Kitajsko zajeli politični pretresi. Mož je bil s številnimi drugimi izobraženci odpeljan na prisilno delo. Ženo, ki je ves dan morala trdo delati v bolnišnici, zvečer pa se posvečala sinu, je ločitev zelo prizadela. Vrh tega so komunistične oblasti pritiskale nanjo, naj se loči od moža ter se odpove svoji veri. Če bi to sto­rila, bi napredovala v službi in tudi drugače. Ona pa je vse te ponudbe vztrajno odbijala. Vsak večer, ko se je vrnila iz službe, sta s sinom kleče molila, naj jima Bog podeli moč, da bi vzdržala preganjanje. Proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zvedela veselo novico, da bo njen mož skupaj z drugi­mi političnimi zaporniki izpuščen. Ko je prišel srečni dan, sta se s sinom odpravila na železniško postajo, da bi pričakala moža. Bila sta edina družinska člana, ki sta čakala vračajočega se zapornika. Druge žene niso vzdržale pritiska in težavne odsotnosti mož. Moža sta ženina zvestoba in pogum tako ganila, da je sprejel krščansko vero. (Zgodbe s semeni upanja, 69)

Ta žena je z življenjem pričevala za Kristusa po­dobno, kot je pričeval Janez Krstnik v današnjem evangeliju. Ni silila moža, naj sprejme vero, ni mu po­stavljala pogojev. Samo živela je svoje krščanstvo in ga živela za ceno žrtve! Tako moža niso prepričale njene besede, prepričala so ga njena dejanja, njena ljubezen. Njeno življenje je bilo najboljša pridiga.

Janez Krstnik je »prišel zaradi pričevanja, da bi pričeval o luči« (Jn 1,7). Za Kristusa je pričeval s spokornim življenjem in s spokornostjo, saj pravi v evangeliju: »Jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali!«  in trdi, da on samo pripravlja pot večjemu od sebe.

Sedaj smo mi na vrsti, da pričujemo. Za številne današnje ljudi je Kristus meglena in oddaljena oseb­nost, zato potrebuje pričevalcev, ljudi, ki bodo živeli po njegovem nauku. Samo po pričevalcih bo mogoče prepoznati Kristusov obraz. Besede današnjega evan­gelija imajo prav: »Med vami stoji on, ki ga ne pozna­te« . Kristus še vedno potrebuje pričevalcev, ki ga bodo naredili razpoznavnega drugim ljudem. Janez Krstnik je ljudem naročal: »Zravnajte Gospo­dovo pot« . Res je, da Bog prihaja k nam, a se mu moramo tudi mi bližati, sicer se naše poti nikoli ne bodo srečale. Vedno moramo negovati pot, ki vodi do Gospoda. Če po poti nihče ne hodi, se zaraste in težko se bo kdo odločil zanjo. Naša pot do Boga vodi tudi po molitvi, zakramentih in dobrih delih. Če je ne ubiramo, se zaraste in ob njej se naselijo nevarne divje živali. Težko se bomo zopet odpravili po njej. Adventni čas je nova priložnost, da to pot očistimo in obnovimo.

In kako je molitev povezana s pričevanjem? Kdor ne moli, ne more pričevati. Stik z Bogom v molitvi, maši in zakramentih nas mora voditi v to, da bomo z življenjem pričevali za Kristusa.  Ponižno molimo, da bi zmogli pričevati za Kristusa. Amen! Ostanite zdravi. V molitvi smo povezani. Želim vam iz srca lepo in blagoslovljeno tretjo adventno nedeljo.

Vaš župnik Ciril. 

Arhiv novic