Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla pri božični sveti maši

Drage bratje in sestre!

Na božič krasi naše hiše in domove nešteto lučk. Eni ste jih postavili tudi na okna. Vse to izraža vašo pripravljenost, da sprejmete v vaš dom, v svoje življenje Njega, za katerega pravi evangelist Janez, da je: »Luč, ki sveti v temi« (Jn 1,5).

Lepota in čar božičnega praznika je v tem, da se nam je približal Božji Sin, kakor se je približal pastirjem v prvi sveti noči.

Prerok Izaija nam božično skrivnost predstavi, kot veliko tolažbo in veselje za vse ljudi, kajti Bog se nam je razodel kot tisti, ki je blizu človeku, kot tisti, ki se je naselil med nami po otroku, da nas potolaži in odreši (prim. Iz 52,9). Božičje razodevanje iskrene Božje ljubezni do nas, ki je prežeta z usmiljenjem in dobroto.

Rojstvo Božjega Sina je začetek Božjega kraljestva med nami. Takoj lahko opazimo, da to kraljestvo med nas prihaja na presenetljiv način: Na zunaj se nične kaže, da je novorojeni betlehemski otrok kralj, saj je rojen v zelo skromnih okoliščinah in položen v jasli. Toda Božje kraljestvo začenja svojo pot ravno na ta način. Preobrazba človekovega stanja in spreminjanje sveta, se je začelo z rojstvom Božjega Sina, tam na robu velikega rimskega cesarstva, v majhnem kraju. Človeško logiko je božični dogodek v marsičem obrnil na glavo, da bi nas tako uvedel v Božjo logiko, kjer so v ospredju vrednote Božjega kraljestva: pravičnost, mir in ljubezen.

Pismo Hebrejcem nam poskuša približati veličino otroka v betlehemskih jaslicah, ki je Božji Sin. Bog Oče se je namrečodločil, da nam ne bo večgovoril samo po svojih služabnikih, prerokih, kot je to delal v zgodovini do Jezusovega rojstva; ampak nam je tokrat spregovoril po svojem Sinu.

Otrok v Betlehemu še ne govori z besedami. Kljub temu pa že s svojo navzočnostjo Božje dete razodeva ljubezen nebeškega Očeta do nas in napoveduje odrešenjski načrt, ki se začenja uresničevati po njem.

Ko je angel pastirjem oznanil Kristusovo rojstvo, so ti opogumljali drug drugega: »Pojdimo torej v Betlehem pogledat to, kar se je zgodilo« (Lk 2,15).

Pohiteli so tja in tam našli Dete, Božjega Sina, kakor jim je bilo rečeno, da bodo našli: »Dete v plenice povito in položeno v jasli« (Lk 2,16).

Osebno srečanje z Novorojenim Odrešenikom pastirje napolni z veseljem in mirom. Tako so bili navdušeni, da tega enostavno niso mogli držati samo zase. Ko so se vračali domov, so »slavili Boga, za vse, kar so videli in slišali« (Lk 20).

Letošnji božičbo šel v zgodovino, kot tisti, ki ga obhajamo doma, brez čarobnega decembra, brez srečevanj, brez obiska polnočnice in sv. maše na božični dan.

Hvala Bogu, da imamo TV, radio, internet…, tako od doma lahko podoživljamo lepoto in sporočilo božičnega praznika. Tako upam, da boste vendarle tudi v teh razmerah lahko vsaj nekoliko doživeli in dojeli sporočilo božiča. Morda pa nam bo letošnji božičostal v spominu, kot tisti, ki smo ga doživeli še bolj osebno, bolj družinsko, in bolj duhovno. 

Ob praznovanju božiča imamo veliko lepih, tudi čisto slovenskih običajev in navad, ki so postali del tradicije. Letos smo za marsikaj prikrajšani.

Božičje doživet in lep, ko doživim, kako se Novorojeni dotakne mojega srca, mojega in našega življenja, ko vstopi v našo razočaranost, osamelost in naveličanost.

Še posebej imam danes v mislih vse, ki ste zboleli, bodisi zaradi okužbe s koronavirusom in ste v izolaciji, ali celo v bolnišnici, pa tudi vse druge bolnike. Nemočni zaradi bolezni, ste še posebej blizu sv. Jožefu in Jezusovi materi Mariji, ki sta se v sveti božični noči počutila osamljena in izločena. Potem pa se je zgodilo: Pridejo pastirji, petje angelov, ki predstavljajo vse stvarstvo: »Danes se vam je rodil Odrešenik« (Lk2,11). Poudarek je na danes: Danes prihaja k nam Odrešenik, da nam prinese svoj mir, svojo bližino.

Zaradi virusa moramo držati distanco med nami, a po drugi strani hrepenimo po medsebojni bližini. Božičnam sporoča, da se z rojstvom Božjega deteta začenjajo rojevati novi odnosi, ki so globlji in pristnejši, ko nam naenkrat ni večvseeno, kako se počiti naš bližnji, kajti ljubezen, ki jo prejemamo po Božjem detetu nas spodbuja k naši medsebojni ljubezni, da drug z drugim doživljamo vesele, pa tudi težke in žalostne trenutke našega življenja.

Kot se poživljajo in prečiščujejo naši medsebojni odnosi, tako se poživlja in prečiščuje tudi naša vera v Boga. Božje dete v jaslicah ni samo »moj Bog«, ampak »Bog med nami«, je »Emanuel«, Bog za vse nas. In ta Emanuel, Bog z nami, vedno znova preseneča in nas presega. Ne moremo do konca dojeti njegove veličine, ne moremo ga ujeti v svoje ideje in predstave. Vse nas želi povezati v skupnost bratov in sester. Temelj te skupnosti so prave vrednote: resnica, medsebojno spoštovanje in želja sebi in drug drugemu prinašati resnično dobro in mir srca, to kar nas na koncu koncev vse osrečuje.

Kot nekočpastirji, ki so se od betlehemskega hleva vračali drugačni, tako smo tudi mi poklicani, da drug drugega spodbujamo in navdušujemo za vse kar je dobro in plemenito, da se ne predajamo malodušju in pesimizmu.

Okrasili smo naše domove, postavili smo jaslice in na božičnem drevesu smo prižgali luči. S tem želimo pokazati, da so naša srca odprta in pripravljena za sprejem Njega, ki prihaja. Če se bomo srečali z Njim, bo tudi naše srce, kljub težki situaciji, v kateri živimo, napolnjeno z mirom in novim upanjem.

Moje voščilo za letošnji božičje, da bi nas doživetje osebnega srečanja z Odrešenikom v jaslicah napolnilo s tolažbo, močjo in mirom, ki ga svet ne more dati! Amen.

 

Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit

 

Božično voščilo

Božič je družinski praznik, vendar pa bo letos za mnoge družine zaznamovan z žalostjo zaradi izgube bližnjih, od katerih so se morale ločiti zaradi pandemije, velikokrat brez možnosti, da bi bile ob njih. Druge bodo v skrbeh za svoje drage, ki so bolnišnicah in so primorani biti sami, spet druge pa bodo preživele božični čas ločeno, ker se zaradi različnih vzrokov ne bodo mogle srečati med seboj. Postavitev jaslic v naših domovih je lahko zato letos še bolj pomenljiva in predstavlja dodatno znamenje spodbude in veselja sredi stiske ter prenos družinske tradicije ...

»Kadar smo pred jaslicami, moramo biti vedno pozorni na naslednje: smo pred preprostostjo prizora, ki nam pove, kako nas Bog ljubi. Bog nas ljubi preprosto, takšne, kot smo.« Ob tem je msgr. Fisichella povabil, naj letošnji božič živimo intenzivno kljub različnim oblikam trpljenja, s katerimi se soočajo mnoge osebe zaradi pandemije. Ce je res, da obstaja nevarnost, da smrt, samota in negotovosti zamračijo upanje, je prav tako res, da je potrebno vse to premagati: »V sebi moramo imeti gotovost, da nismo sami, saj mnoge osebe živijo skupaj z nami to isto situacijo; predvsem pa se moramo spominjati, da nas Bog nikoli ne zapusti. Če smo žalostni ali osamljeni, se približajmo jaslicam in poglejmo Dete Jezusa, ki izteguje svoje roke in želi, da bi ga sprejeli. Tudi mi torej iztegnimo roke, objemimo ga in čutili se bomo manj osamljeni.«

Ob jaslicah skupaj z angeli prepevajmo: Slava Bogu na višavah! Oznanimo vsemu svetu, da smo odrešeni!

Blagoslovljene in lepo doživete božične praznike; zdravja, sreče in poguma v novem letu 2021!