V Svetem pismu ta beseda ne označuje preprosto zakonske ali družbene
pravičnosti, ampak evangeljsko pravičnost: \"IšÄite najprej božje
kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.\" To je
pravičnost, zaradi katere se je Abraham imenoval \"pravični\". Jožef je
pravični mož, o Jezusu so rekli, da je pravičen in svet.

Kaj je torej pravica kraljestva, ki jo razumemo kot najvišjo kristjanovo
lastnost? V Svetem pismu najpogosteje poudarjeni vidik kaže, da je popolna
pravičnost ali svetost (lahko bi rekli tudi življenje ljubezni) življenje v
skladu z Bogom. Življenje, ki se sklicuje na Boga kot na pravilo za ravnanje,
kot na notranji razlog in gibalo vsakega delovanja.

Življenje, ki ima za vodilo Boga, pa pomeni življenje, ki je oblikovano kot
posnemanje Boga. Poslednja resničnost, h kateri moramo težiti, kršÄanske nravi,
kršÄanska morala: vse to obstaja v posnemanju Boga. To jasno beremo, na primer,
v govoru na gori, ko Jezus po navajanju raznih primerov in vedenjskih modelov
učenca reče: \"Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.\"


Tudi ko apostol v pismu Efežanom opisuje nekaj tipičnih drž kršÄanske
moralnosti, sklene: \"Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni
otroci.\"