Popotovanje
Simbol popotovanja ima onstran neposrednega izvirnega še nadvse obširen
simboliÄni pomen tako za Äloveka samega - je prvobitni antropološki simbol -
kot zato, ker nakazuje duhovni proces.
Sv. Ignacij Loyolski pravi na zaÄetku svojih Duhovnih vaj, da so nekakšno
popotovanje, nekakšen tek, nekakšna odprava; niso sedenje, niso stanje na
mestu. Popotovanje torej poudarja dinamizem vere, njene etape, njene zaporedne
in obenem napredujoÄe momente.
Zgodovino vsakega Äloveka je mogoÄe dojeti samo pod podobo popotovanja, kakor
tudi zgodovino Cerkve. S tem v zvezi mi prihaja na misel znamenito pastoralno
pismo kardinala Pellegrina z naslovom Potovati skupaj; z njim je hotel izraziti
neki nov naÄin obstoja Cerkve po drugem vatikanskem koncilu.
Seveda pa se temu pridruži še vsa odrešenjskozgodovinska simbolika: božja pot,
\"moja pota niso vaša pota\". Bog, ki prihaja na pot Äloveka, se pusti
spremljati in prihaja Äloveku naproti. Je simbol uÄloveÄenja, v katerem se
Jezus odpravi na popotovanje z nami; on je Bog-z-nami, z vsemi posledicami
uÄloveÄenja božanskega in navzoÄnosti božanskega v zgodovini.
Sveto pismo je zelo bogato s podobami potovanja: med psalmi je - poleg oÄitnega
prvega: \"Blagor Äloveku, ki ne hodi po poti greha...\" še 188., ki
opisuje spolnjevanje postave kot potovanje: \"Pokaži mi, Gospod, svoja
pota... svoje steze... razširi mi srce, da bom tekel v spolnjevanju tvojih
zapovedi...\"!