Otrok, ki se rodi, je dar. Daru pa ne moremo zavrniti, temveÄ ga sprejmemo z veseljem. Iz tega preprostega razmisleka nujno sledi odkrita obsodba dejanj, ki zavraÄajo, zanikajo ali celo odpravljajo takšen dragocen dar. Do daru nimamo nikoli pravice. Dar sprejmemo, kakršen je. Potemtakem lahko tudi tisti naÄin izražanja o \"pravici do otrok\", kot da bi bilo to nekaj samo po sebi umevnega, pripelje do popredmetenja otroka; ta postane zgolj stvar in se ga ne prepozna veÄ kot dar. ÄŒe pa je otrok dar, smo poklicani, da ga sprejmemo takega, kakršen nam je dan, ne da bi ga vnaprej doloÄali na naÄin, ki ne spoštuje pomena Äloveka v ustvarjalnem deju. Iz teh argumentov bi lahko nadaljevali z naslednjimi koraki v kritiÄnem razmišljanju o raznih postopkih genetske manupulacije; vendar se tu ne bomo poglabljali v to, Äeprav je to dandanes izredno pomembno za družinsko, družbeno, civilno in politiÄno moralo.