ObÄestvo je dar. Ne temelji na našem naporu za pastoralno sodelovanje niti na iskrenem hrepenenju po prijateljstvu. Vse to je sicer pomembno in si moramo vedno znova klicati pred oÄi. ObÄestvo pa, o katerem govorijo Apostolska dela in Prvo pismo apostola Janeza, to za prvo kršÄansko skupnost tako znaÄilno bivanje skupaj, je božji dar, je nov naÄn obstoja, ki nam prihaja od zgoraj. To je soudeleženost, ki jo Bog daje od svojega skrivnostnega \"bivanja skupaj\" v Trojici. Je milostna soudeleženost bivanja skupaj, ki veže Jezusa z njegovimi uÄenci, poklicanimi, da bi bili z njim.
Ta dar temelji predvsem na krstni milosti. Krst stori, da \"bivamo skupaj\" v Cerkvi, ki se razprostira po vsem svetu, s papežem in s škofi, njegovimi brati, z vsemi kršÄenimi, z vsemi tistimi, ki jih bo Bog še poklical. Bog Cerkvi poklanja dar svojega obÄestva trinitariÄnega življenja; in v Cerkvi vsakdo izkuša obÄestvo.
Bratsko obÄestvo je sad prošnje: \"Pridi k nam tvoje kraljestvo!\" - \"Daj nam danes naš vsakdanji kruh!\" - \"Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušÄamo svojim dolžnikom!\"