Občestvo je dar. Ne temelji na našem naporu za pastoralno sodelovanje niti na iskrenem hrepenenju po prijateljstvu. Vse to je sicer pomembno in si moramo vedno znova klicati pred oči. Občestvo pa, o katerem govorijo Apostolska dela in Prvo pismo apostola Janeza, to za prvo kršÄansko skupnost tako značilno bivanje skupaj, je božji dar, je nov načn obstoja, ki nam prihaja od zgoraj. To je soudeleženost, ki jo Bog daje od svojega skrivnostnega \"bivanja skupaj\" v Trojici. Je milostna soudeleženost bivanja skupaj, ki veže Jezusa z njegovimi učenci, poklicanimi, da bi bili z njim.

Ta dar temelji predvsem na krstni milosti. Krst stori, da \"bivamo skupaj\" v Cerkvi, ki se razprostira po vsem svetu, s papežem in s škofi, njegovimi brati, z vsemi kršÄenimi, z vsemi tistimi, ki jih bo Bog še poklical. Bog Cerkvi poklanja dar svojega občestva trinitaričnega življenja; in v Cerkvi vsakdo izkuša občestvo.
Bratsko občestvo je sad prošnje: \"Pridi k nam tvoje kraljestvo!\" - \"Daj nam danes naš vsakdanji kruh!\" - \"Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušÄamo svojim dolžnikom!\"