Je miroljubno pričevanje za Kristusa za ceno lastnega življenja v okolišÄinah nerešljivega spora in preloma.

Je miroljubno pričevanje, izraženo z ljubeznijo in nenasiljem. Sam po sebi ni mučenec, kdor umre z orožjem v roki, četudi se je boril za stvar, ki jo je imel za pravično. Cerkev ni nikoli dala časti mučencev križarjem.
Mučeništvo se kot pričevanje za Kristusa za ceno lastnega življenja v okolišÄinah preloma dopolni, kadar dialog preneha. Tako se je zgodilo prvemu mučencu Štefanu, kakor beremo v Apostolskih delih. Štefan govori, vendar ga v nekem trenutku prekinejo: \"Zavpili so na ves glas, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj.\" Štefanu ne uspe, da bi še govoril. Sogovorniki ga nočejo več poslušati in se spravijo nadenj z nasiljem.
Mučenec je po drugi strani ukoreninjen v primatu ljubezni; ko ta ljubezen postane najvišja, zahteva darovanje življenja. Mučeništvo izraža doslednost vere, ki zahteva, da se Gospodu Jezusu nikoli ne izneverimo pred ljudmi, iz nobenega razloga. Toda ljudje pogosto podležejo silam teme in bi radi zadušili luč. Mučeništvo je torej kot možnost vsebovano v izpovedi kršÄanske vere, v krstu in birmi, tudi če se tega morda vedno ne zavedamo.
Blagor, ki v Matejevem evangeliju povzema vse ostale in jih nekako razlaga, je tale: \"Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse grdo o vas lažnivo govorili. Veselite se in vriskajte!\"
Mučeništvo je tukaj izraženo kot vrednota novega človeka, ne le kot abstraktna, ampak kot oprijemljiva podoba. Dejansko pravi to evangelist malo dalje: \"Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodišÄem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, da boste pričevali pred njimi in pogani. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.\"
Jezus je vse to predvidel za svojo Cerkev in zgodovina nam samo potrjuje, da je imel še kako prav.