Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Miloščina
25.05.2013 17:50:51

Znova moramo odkriti vrednoto miloščine, neposrednega posega, ki si ne misli, da bo vse rešil, ampak stori, kar je mogoče v tistem trenutku. To je lahko dvoumna poteza. Lahko spodbuja lenobo in laž pri tistem, ki jo sprejema, medtem ko v tistem, ki jo daje, lahko prebudi misel, da se počuti pomembnega, ne da bi šel problemu do dna. Pri dajanju miloščine je torej potrebna velika mera realizma, predvsem pa se je treba izogibati temu, da bi postala nadomestek za druge, bolj popolne in učinkovite posege. Kljub tem tveganjem pa miloščina vsebuje veliko vrednot.

Predvsem je miloščina poteza, ki nas sooča z resničnostjo. Tudi v naši kulturi obstajajo situacije revščine, ki jih je težko opredeliti in ozdraviti na družbeni ravni. Nekateri mehanizmi naše družbe napredka in ugodja še prav posebej težijo k oblikovanju neprilagojenih, obrobnih in nevključenih. Gotovo je treba poseči, da bi mehanizmi postali ustrezni, da ne bi povzročali negativnih učinkov; ali pa da bi tedaj, ko se taki učinki že pokažejo, poišče zdravila na družbeni ravni. V vsakem primeru je treba nekaj narediti. Ljubezen nasvetuje, kar je mogoče v tem ali onem primeru storiti.
In prav v tem »storiti« ter zavedajoč se, da bi bilo treba narediti še veliko več, se začrtuje druga vrednota miloščine. Je namreč preroško in poučno dejanje. Oznanja, da nobena zemeljska družba, pa naj bo še tako popolna, ne more rešiti vseh problemov. Šele Bog bo ob dokončnem prihodu njegovega kraljestva obrisal vsako solzo in bo zaustavil vsako žalovanje, jok in bolečino. V tej luči nas miloščina uči, da se približamo bratom z veliko ponižnostjo, ne da bi se počutili bolj vzvišeni od njih, vendar pa z opravičilom, ker nam uspe narediti tako malo zanje. Poleg tega nas vzgaja k razumevanju resnične vrednote ljubezni: ta ima veljavo sama v sebi in ne samo, oziroma sploh ne zaradi sadov, ki jih obrodi.