Ne moremo, da ne bi hodili za nekom; ne moremo, da ne bi hodili proti nekomu.
ÄŒe skušamo na kratko izraziti obširno dramo sodobnega Äloveka, bi lahko rekli: v resnici ni vernih in neverujoÄih, to je, ni ljudi, ki bi se opirali na nekoga, in ljudi, ki se ne bi opirali na nikogar, ampak so samo Äastilci Boga in Äastilci malikov.
Ni vernikov in neverujoÄih, so verniki in malikovalci. To je velika tema Svetega pisma. Ni nasprotja med vero in ateizmom, ampak med vero in malikovanjem. In pogosto lahko precej zaidemo s poti, Äe mislimo, da se moramo spopadati z ateizmom. Še veÄ, imenovati malikovanje ateizem, je tipiÄna Satanova prevara, zmešnjava pri duhovnem razloÄevanju.
Sveto pismo nas uÄi, da obstajajo krivi bogovi, ne pa ateizem. Ni res, da bi sveto izginilo, prej je resnica, da se je sveto preselilo v mnoge druge stvari.
Mnogo malikov je, ki nas oblegajo z vseh strani: malik javnega mnenja, priljubljenosti, malik imena in vÄasih tudi malik naše identitete. Tam namreÄ, kjer je Gospod odrinjen, postajamo malik mi sami. Stara polemika proti malikom, ki jo najdemo povsod v Stari zavezi, je veÄno sodobna; in naša rast v Jezusu je v tem, da preidemo od nepopolne zavesti živega Boga do spoznanja Boga OÄeta, kakor ga pozna Jezus, v njem in z njim.
\"Kam pojdemo?\" Moramo iti k nekomu in, Äe ne bomo šli h Gospodu, bomo šli k malikom nas samih. ÄŒe ne bomo šli h Gospodu, se bomo izgubili vpriÄo neÄesa, kar bi nas moralo po predpostavki rešiti, kar pa nas v resnici uniÄuje.