Osebno in skupnostno branje Svetega pisma kot božje besede (lectio divina) je eno najbolj učinkovitih sredstev za vsakega vernika, da se razpoloži za pobiranje sadov poslušanja besede pri bogoslužju in stori, da ta beseda učinkuje še dalje v njegovem življenju.

Pri tem gre za branje svetopisemskega odlomka, ki je usmerjeno k temu, da postane molitev in spremeni naše življenje.
Udejanjimo jo lahko na dva različna načina.
Prva možnost, klasična, izhaja iz besedila in dospe do spremembe srca in življenja po shemi: branje-premišljevanje-molitev-kontemplacija.
Druga možnost izhaja iz življenjskih dogodkov in slednjič dospe do razumevanja njihovega pomena in sporočila v luči božje besede. Njena gibala lahko izrazimo z dvema vprašanjema: kako se razodeva božja navzočnost v tem dogodku? Kam me Gospod po njem vabi? Pri tem upoštevamo, da se pristnost odgovorov preverja z opiranjem na zglede ali besede Jezusa v evangeliju ali na druge situacije ali besede iz Svetega pisma.
Različica te metode je trinom videti-presojati-delovati, kjer presojati pomeni razumeti dogodek v luči božje besede; delovanje pa je treba soočiti z zahtevami evangelija.
Prva metoda se bolje ujema z osebnim branjem, druga za srečanje skupine (preverjanje življenja).
Obe metodi pa se dopolnjujeta in si korigirata morebitne enostranskosti.