Kaj je kultura? Predvsem je to celota izročil, načinov govorjenja in mišljenja, pogojenosti okolja in družbe, v katerih živimo. Ko se vsega tega naučimo in si to prisvojimo, dospemo do zavestne in dejavne pripadnosti svoji družbi; z drugimi besedami, \"socializiramo\", \"udružbimo\" se. Da pa bi dosegli ta cilj, kultura ne sme zlorabiti osebe same. Nasprotno, spodbujati mora razumnost in spoštovati ter pospeševati svobodo. Kultura mora težiti k oblikovanju oseb, sposobnih razmišljanja in samostojnega razsojanja.

Pristna kultura ne poplitvi oseb v družbi, ampak pomaga vsakemu človeku, da se vanjo vključi z lastnimi izvirnimi sposobnostmi, s katerimi lahko podaja kritiko, izboljšuje in razvija kulturo in družbo samo.
Ta dinamični in ustvarjalni način bi moral označevati vse odnose družbe s posamezniki. Zdi pa se mi, da je prav šola najbolj tipičen kraj, kjer se to dogaja. V šoli se učenec uči kulture in postaja kultiviran. Preko poučevanja, to je po posredovanju razumnega in kritičnega učenja dejstev, ki sestavljajo njegovo kulturo, se učenec postopoma vpeljuje, da razume pomen dejstev in potemtakem prejema dragoceno luč, v kateri lahko goji lastno razumnost in usmerja lastno svobodo. Tako se more svobodno in ustvarjalno odločati tudi v pogojih spreminjajoče se in zahajajoče kulture.