Sprašujemo se, kaj pomeni ta odnos, o katerem Nova zaveza tako vztrajno govori in ki ga imamo mi danes na prvi pogled za tako nepriljubljenega in tako nesodobnega. Morda ga poznamo bolj pod izrazom nenasilje. V resnici bi imel odlomek iz Mateja v današnji govorici tako obliko: \"Blagor njim, ki so nenasilni, ker jim bo Bog dal obljubljeno deželo.
V obliki \"blagost\" in \"kritkost\" pa se ta beseda redko pojavi v našem Äasu in se jo pogosto zamenjas \"šibkostjo\", \"popustljivostjo\", torej zgolj neko negativno ali pasivno krepostjo, ki ni prikladna za moralni boj Äloveka v trdi in težki družbi, kakršna je naša.
VÄasih se jo pomeša celo z mladostniškim in pomirjenim znaÄajem, z neprizadetostjo, nerazdražljivostjo tistega, ki se vedno nadzoruje, pa Äetudi iz preraÄunljivosti ali zaradi svojih politiÄnih sposobnosti.
Nasprotno pa je Kristusova krotkost in krotkost svetnikov spoštovanje, resnica v Älovekovem odnosu vpriÄo duhovnega sveta; je sposobnost loÄevati od snovnega sveta, kjer deluje sila, svet duha, kjer delujeta prepriÄevanje in resnica. Krotkost je sposobnost tistega, ki priznava, da v osebnih odnosih - tistih, ki sestavljajo najbolj Äloveško raven našega življenja - ni prostora za prisilo niti za prepotentnost, ampak je tam moÄnejša želja po prepriÄevanju, toplina ljubezni...
Krotkost je sposobnost, da verujemo, kako ima prijateljstvo moÄ, da spreminja stvari.
Krotak Älovek je po evangeliju vsakdo, ki kljub svojim goreÄim Äustvom ostane vodljiv in svoboden, ni posesiven, notranje prost, vedno nadvse spoštljiv pred skrivnostjo svobode in v tem posnema Boga, ki vse dela z najvišjim spoštovanjem do Äloveka in gane tega Äloveka k pokoršÄini in ljubezni, ne da bi kdaj nad njim izvajal nasilje.