S samostalnikom "izbira" izražamo zavest o svobodi, ki se meri in odigrava vpričo Boga in zgodovine, vpričo pahljače kršÄansko, teološko in pastoralno mogočih, pomenljivih in vrednih možnosti. To ni le dramatična dilema med dobrim in zlim, ampak je nenehno napredovanje in pozorno spremljanje tolikih dobrin in tolikih resničnosti, ki jih v svet razliva sila Duha; vse to pa naj vodi k polnokrvni in konstruktivni izbiri v družbi.

Dolžnost, da izbiramo - kar je nekaj bistvenega - v nas poudarja odgovorno svobodo in ne samotno presojanje brez odnosa s komerkoli in oropano meril, na katera bi se bilo mogoče opreti. Ta merila za oporo, značilna za apostole in za vse božje ljudstvo, katerega "sestavni del obstoja je dostojanstvo in svoboda božjih otrok, v srcu katerih prebiva Sveti Duh kot v templju," pa ponuja cela pahljača znamenj Svetega Duha, od tistih bolj spontanih do onih, posredovanih po hierarhiji, od tistih bolj svetostnega reda do tako imenovanih "znamenj časov". Prav na te sta nas papež Janez XXIII. in koncil opozarjala in nas učila, kako naj bomo nanje ne le površno pozorni.