"Pridi in hodi za menoj." To so zadnje Jezusove besede bogatemu mladeniču.

Te besede izražajo novost evangelija. So izraz prve zapovedi Postave: "Poslušaj, Izrael, Gospod naš Bog je edini Gospod; ljubi torej Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, ..." Ljubiti Gospoda, edinega dobrega, se oprijemljivo izrazi v tem, da se pride k Jezusu in se hodi za njim.
Potem ko učenec odstrani, kar ga odvrača od Jezusa in ga ločuje od bratov, je poklican, da se mu približa in hodi za njim. To je mogoče, ker je odkril zaklad in je njegovo srce tam, kjer je njegov zaklad. Zanj "življenje" pomeni "Kristus" in ga žene eno samo hrepenenje, počelo in smoter njegove poti: biti "z njim".
Zato je Jezus zbral dvanajstere. "Biti z" Jezusom, Sinom, nam pomeni doseči cilj, za katerega smo bili ustvarjeni: dospevamo do svoje prave identitete, odrešenja našega sinovskega obličja, saj smo bili ustvarjeni po božji podobi in liku.
Biti s Kristusom vključuje osebno zedinjenje z njim, ki je učenčevo življenje. To se v evangeliju izrazi na razne načine. Predvsem z očmi (= z vero), ki gledajo in kontemplirajo, s tem pa pustijo, da on vstopa v nas, in nas pritegujejo k njemu. Potem z nogami (= z upanjem), ki hodijo, da bi dosegle njega, ki je ugrabil naše srce. Končno z rokami (=z ljubeznijo), ki se ga dotikajo, da bi ozdraveli od slehernega zla, ki ga povzroči njegova odsotnost.
Naša hoja proti Jezusu in hoja za njim je odgovor na njegov pogled: "... ga je pogledal in vzljubil." To je izvir našega hrepenenja po njem, ki ne bo nikdar presahnilo.