"Pridi in hodi za menoj." To so zadnje Jezusove besede bogatemu mladeniÄu.
Te besede izražajo novost evangelija. So izraz prve zapovedi Postave: "Poslušaj, Izrael, Gospod naš Bog je edini Gospod; ljubi torej Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, ..." Ljubiti Gospoda, edinega dobrega, se oprijemljivo izrazi v tem, da se pride k Jezusu in se hodi za njim.
Potem ko uÄenec odstrani, kar ga odvraÄa od Jezusa in ga loÄuje od bratov, je poklican, da se mu približa in hodi za njim. To je mogoÄe, ker je odkril zaklad in je njegovo srce tam, kjer je njegov zaklad. Zanj "življenje" pomeni "Kristus" in ga žene eno samo hrepenenje, poÄelo in smoter njegove poti: biti "z njim".
Zato je Jezus zbral dvanajstere. "Biti z" Jezusom, Sinom, nam pomeni doseÄi cilj, za katerega smo bili ustvarjeni: dospevamo do svoje prave identitete, odrešenja našega sinovskega obliÄja, saj smo bili ustvarjeni po božji podobi in liku.
Biti s Kristusom vkljuÄuje osebno zedinjenje z njim, ki je uÄenÄevo življenje. To se v evangeliju izrazi na razne naÄine. Predvsem z oÄmi (= z vero), ki gledajo in kontemplirajo, s tem pa pustijo, da on vstopa v nas, in nas pritegujejo k njemu. Potem z nogami (= z upanjem), ki hodijo, da bi dosegle njega, ki je ugrabil naše srce. KonÄno z rokami (=z ljubeznijo), ki se ga dotikajo, da bi ozdraveli od slehernega zla, ki ga povzroÄi njegova odsotnost.
Naša hoja proti Jezusu in hoja za njim je odgovor na njegov pogled: "... ga je pogledal in vzljubil." To je izvir našega hrepenenja po njem, ki ne bo nikdar presahnilo.