Kaj razumemo kot duhovnost? Da bi odgovoril na to vprašanje, se pustim voditi odlomku pisma apostola Pavla Rimljanom, kjer govori o \"življenju po Duhu\".
Na uvodni naÄin je mogoÄe razumeti kot \"duha\" Älovekovo samopreseganje, hrepenenje po pristnosti, kot tisto v meni, kar me sili, da grem dalje, onstran, naprej in naprej.
\"Življenje po Duhu\" je torej življenje, ki je glede na posamezen primer poslušno vzgibom po pozornem dojemanju dejstev, po radovoljnem razumevanju, po prepušÄanju prostora domišljiji, inteligenci, ustvarjalnosti, nemiru, moralnemu preseganju, politiÄni, umetniški ali ljubezenski strasti, mistiÄnemu vzgonu.
Lahko reÄemo, da se Älovekova duhovnost izroÄa v pokoršÄino štirim temeljnim zapovedim: bodi pozoren, bodi razumen, bodi odgovoren, bodi sposoben staviti na tisto, kar se pokaže kor prav in resniÄno. Brez te Äetverne poti ni napora po pristnosti, ni duhovnosti; je pa neka približnost, izpeljava ali razkroj.
Ko pa se prehodi pot v teh štirih odsekih, zacvetijo resniÄna polja Älovekove duhovnosti: kulturne, družbene, umetniške in verske.
Kaj je kršÄanska duhovnost? Opredelitev se ne spreminja: je \"življenje po Duhu\", kjer pa duha ne razumemo veÄ v splošnem smislu, ampak doloÄeno in oprijemljivo, to je Duh Jezusa Kristusa.
Za kristjana \"živeti v Duhu\" pomeni, da se pusti gibati, navdihovati, voditi tistemu Duhu, ki je gibal, navdihoval in vodil Jezusa Kristusa.
KršÄanska duhovnost se torej prvenstveno in toÄno sklicuje na Kristusa, kakor je prikazan v štirih evangelijih (pomislimo na blagre, na prilike).
Na drugem mestu pa se sklicuje na zgodovinske figure, katerim je v teku stoletij bil priznan znaÄaj \"petega evangelija\", to je, v svojem Äasu so na pristen naÄin prikazali življenje po Duhu ali duhovnost, ki je bila v Jezusu Kristusu.