Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Delo
22.01.2014 13:06:15

Sociološke raziskave potrjujejo vtis, ki ga zlahka dojamemo. Še zlasti med mladimi se širijo oblike odpora do dela. To je dejstvo, ki zahteva natančno razlago. V večini primerov to ne pomeni zavračanja dela kot takega, ampak določenega načina dela: tistega, ki ne zmora pokazati neke upravičenosti, nekega spodobnega razloga.  Gre za zavračanje, ki vsebuje tudi tiho zahtevo, naj bo delovni čas, ki predstavlja občuten del lastnega časa, "kakovostno" zadovoljiv, to je solidaren in v skladu z motivi, ki zmorejo upravičiti življenjsko poslanstvo. To je torej povsem etična zahteva, če kot etiko razumemo to, kar zadeva globoke razloge življenja in konkretne načine, kako to uresničevati.
Mnoga znamenja potrjujejo to razlago, na primer vedno močnejše zanimanje za prostovoljno delo, za delo, kjer se ekonomsko povračilo, družbeni ugled in materialna gotovost umaknejo pred ne le post-materialističnimi motivacijami, ampak tudi specifično etičnimi: solidarnost z najbolj šibkimi, z najbolj nesrečnnimi, z nezavarovanimi. "Kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo našel." Preden so bile te besede zapisane v evangeliju, so bile na neki način že zapisane v srce vsakega človeka.
Kakšen paradoks - na to nas spominjajo evangeljske besede in jih potrjuje izkustvo v vsakem času - človek najde sebe, uspe premagati nemir in tesnobo, ki ga stiskata, ko pozabi nase, ko razlog za svoje odločitve postavi ven iz sebe, torej ne v izključnem iskanju lastne koristi.
Tam, kjer je življenje navidez izgubljeno, ker je svobodno podarjeno, dano na razpolago za pomoč in služenje bližnjemu, tam je življenje pridobljeno.
To je najvišje merilo in tudi merilo, ki odloča o "kakovosti" posameznikovega in skupnostnega življenja. In prav v prid takšni kakovosti daje danes delo bistven prispevek, v dobrem ali v slabem.