Kaj pomeni biti in preži in bdeti? Pomeni, da je zgodovina čas razločevanja, zgodovina je čas, v katerem je kristjan povabljen, da odpre oči in se ne pusti preplaviti dogodkom, ki bi jih imel za čista in kruta naključja ali usodo; povabljen je, da se pozitivno in jasno odzove, z razumom in pogumom.

Da bi bolje razumeli spodbudo k temu, naj stojimo na preži in čujemo, si lahko ogledamo tri vidike svetopisemskega bdenja, ki nam jih prikaže evangelij.
Najprej je tu gospodarjevo nočno bdenje, ko ga je strah, ker je zaznal, da prihaja tat. To bdenje se dogaja v znamenju previdnosti; v tem bdenju se kaže skrbnost, pozornost in opreznost.
Drugo bdenje je bdenje služabnika, ki čaka gospodarja, saj hoče biti na svojem mestu, marljiv, ne brez dela, ne raztresen. To je bdenje zvestobe.
Tretje bdenje pa je bdenje neveste, ki čaka na ženina; to je prikazano zlasti v starozavezni Visoki psemi. Dekle čaka ljubljenega svojega srca; njeno bdenje je bdenje ljubezni, hrepenenja, bdenje človeka, ki kliče: "Pridi, Gospod Jezus!"
To so trije vidiki kršÄanskega bdenja, ki ga razbiramo v kontemplaciji Jezusa v smrtnem boju na vrtu Getsemani. Medtem ko njegovi učenci zadremajo, on bedi kot gospodar, ki pričakuje tatu, saj hoče pokonci dočakati Judov prihod; bedi v zvestobi, ko potrdi, da hoče izpolniti Očetovo voljo in ne svoje; bedi v ljubezni, ko kliče k Očetu, naj se nad njim izpolni kelih trpljenja.
Jezus v Getsemaniju je zgled kršÄanske budnosti, previdnosti, zvestobe in ljubezni.
Včasih svoje delovanje prelagamo na boljše čase; svoje izjave hranimo za čas, ko bo več pravičnosti, več miru, več razumevanja med ljudmi. Evangelij pa nas opominja, da naj se izrazimo zdaj, ker prav zdaj, ta trenutek, prihaja Bog.