Kaj pomeni biti in preži in bdeti? Pomeni, da je zgodovina Äas razloÄevanja, zgodovina je Äas, v katerem je kristjan povabljen, da odpre oÄi in se ne pusti preplaviti dogodkom, ki bi jih imel za Äista in kruta nakljuÄja ali usodo; povabljen je, da se pozitivno in jasno odzove, z razumom in pogumom.
Da bi bolje razumeli spodbudo k temu, naj stojimo na preži in Äujemo, si lahko ogledamo tri vidike svetopisemskega bdenja, ki nam jih prikaže evangelij.
Najprej je tu gospodarjevo noÄno bdenje, ko ga je strah, ker je zaznal, da prihaja tat. To bdenje se dogaja v znamenju previdnosti; v tem bdenju se kaže skrbnost, pozornost in opreznost.
Drugo bdenje je bdenje služabnika, ki Äaka gospodarja, saj hoÄe biti na svojem mestu, marljiv, ne brez dela, ne raztresen. To je bdenje zvestobe.
Tretje bdenje pa je bdenje neveste, ki Äaka na ženina; to je prikazano zlasti v starozavezni Visoki psemi. Dekle Äaka ljubljenega svojega srca; njeno bdenje je bdenje ljubezni, hrepenenja, bdenje Äloveka, ki kliÄe: "Pridi, Gospod Jezus!"
To so trije vidiki kršÄanskega bdenja, ki ga razbiramo v kontemplaciji Jezusa v smrtnem boju na vrtu Getsemani. Medtem ko njegovi uÄenci zadremajo, on bedi kot gospodar, ki priÄakuje tatu, saj hoÄe pokonci doÄakati Judov prihod; bedi v zvestobi, ko potrdi, da hoÄe izpolniti OÄetovo voljo in ne svoje; bedi v ljubezni, ko kliÄe k OÄetu, naj se nad njim izpolni kelih trpljenja.
Jezus v Getsemaniju je zgled kršÄanske budnosti, previdnosti, zvestobe in ljubezni.
VÄasih svoje delovanje prelagamo na boljše Äase; svoje izjave hranimo za Äas, ko bo veÄ praviÄnosti, veÄ miru, veÄ razumevanja med ljudmi. Evangelij pa nas opominja, da naj se izrazimo zdaj, ker prav zdaj, ta trenutek, prihaja Bog.