Besedila o Jezusovem izvoru nam ne posredujejo nobene podrobnosti glede njegovega rojstva razen tega, da se je rodil v okolici Betlehema in da je bilo dete položeno v jasli za živino. Ta podrobnost se v pripovedi evangelista Luka ponovi kar trikrat in je za nas droben, a pomenljiv kljuÄ za branje in razumevanje celotnega dogodka.
Ta otrok se je na neki naÄin rodil kot toliko drugih otrok. Zaman bi iskali pri njem kakšno znamenje, ki bi kazalo na njegovo božje poreklo. Vendar pa izredna revšÄina njegovega prvega stanovanja, nesprejemljiva celo za uboge beduinske pastirje, ki so imeli vsaj svoj šotor, na katerega so bili lahko ponosni, preseneti sluÄajnega mimoidoÄega ali pa tistega, ki ga je tja poklical glas z višave.
Za vsakega Äloveka, tudi za neverujoÄega, je neprilika te mlade družine povabilo, da odpre srce.
Za tistega, ki se približa z oÄmi vere, pa je povrh tega tudi v dneh veÄjega blagostanja nepozabno znamenje tistega, kar ima svojo veljavo v božjih oÄeh, in tistega, kar je pri Bogu brez vrednosti.
Toliko jih je med nami, ki so brez stanovanja, dela ali gotovosti; in še veÄ je takih, za katere stanovanje ni stanovanje, ker je v njem zamrla ali pa umira ljubezen.
In toliko jih je - bolje reÄeno, toliko nas je -, ki govorijo, da verujejo v Kristusa, oznanjajo, da je otrok iz jaslic UÄitelj in Gospod, ki pa pri dejanskem odloÄanju za vrednote daleÄ bolj cenijo "imeti" kot pa "biti".
"Imeti" ni greh; tudi Jezus je nekaj Äasa imel svojo hišo, svoje delo in dostojanstven naÄin življenja, podoben tistemu, ki so ga tedaj imeli delavci v njegovem narodu. Greh pa je, Äe bolj cenimo "imeti" kot pomembnejše vrednote življenja.
Nobene resniÄnost ni, ne osebne ne družbene ne politiÄne ne cerkvene, ki je ne bi bilo treba podrediti temu naÄelu.