Izraz "blagoslov, blagosloviti" je še posebej moÄan in silovit v judovski duhovnosti. ÄŒe to besedo izreÄe Älovek, pomeni obÄudovanje, hvaljenje, zahvalo. ÄŒe jo izgovori Bog, pomeni zagotovilo dobrin, obljubo naklonjenosti, izraz dobrohotnosti, zavzetost za podarjanje. Pomen te besede v judovski duhovnosti zelo dobro prikaže prilika iz rabinskega izroÄila, prilika o 22 Ärkah abecede. Prilika pripoveduje, kako je takrat, ko je Bog s svojo besedo ustvarjal svet, vsaka od 22 Ärk abecede hotela, da svet zaÄne nastajati iz nje; in vsaka je za to navajala razloge. Pripoved gre tako od Ärke do Ärke zaÄenši z zadnjo, s Ärko "tau" (za nas bi bila to Ärka Ž). In vendar so bili razlogi sleherne Ärke zavrnjeni, ker se z vsako Ärko zaÄenjajo ne le dobre, ampak tudi grde besede. ÄŒe bi to rekli po naše, Ž je prva Ärka življenja, a tudi žolÄnosti, s Ärko Z se zaÄne zvestoba, a tudi zloba in tako dalje.
Ko pride pripoved proti zaÄetku abecede, do Ärke B, ta reÄe: "Gospodar sveta, ustvari svet, prosim, s pomoÄjo mene, ker te bodo vsi zemeljski prebivalci vsak dan hvalili z mojo pomoÄjo, kot je reÄeno: Blagoslovljen bodi Gospod vsak dan in na veke."
Gospod je sprejel prošnjo Ärke B in dejansko se Biblija zaÄne z besedo "berešit", ki pomeni "v zaÄetku". ÄŒrka B pa je tudi prva Ärka besede "blagoslov", "blagosloviti", "blagoslovljen". Blagoslovljen si, o Gospod.
Prvenstvenost blagoslova poudarja še en judovski izrek: "Kdor uporablja dobrine tega sveta, ne da bi izrekel nad njimi blagoslov, oneÄašÄa sveto reÄ."