Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Žrtev
13.09.2012 10:42:22

Sveti Avguštin označi kot kršÄansko žrtev vsako dejanje, izvršeno z
namenom vstopiti v sinovski odnos ljubezni z Bogom. Žrtev je torej pasha,
prehod, vstop v božjo deželo.

Kar šteje v Avguštinovem pojmovanju, ki je lastno vsej patristiki, ni dejanje
samo, ampak njegov namen. Tudi žrtev je torej milost Svetega Duha, ki v
odrešenem človeku na osnovi duha vere zbuja duha žrtve.

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je žrtev v objektivnem pomenu človek sam,
ki ga ljubezen nagne, da preide od pozornosti na mnoge stvari k eni sami
posvetitvi svojega življenja Bogu, tako da svoj obstoj razume kot dejanje
ljubezni; to je žrtev v najboljšem pomenu besede.

Še nekaj: da bi to žrtev lahko poimenovali kršÄansko, je treba priti temu
premišljevanju do konca, to je do temeljnega in poglavitnega žrtvovanja,
tistega na Kalvariji, v katerem se Kristus daruje, da bi vso Cerkev, svojo
nevesto, ponesel k slavi Očeta v vstajenju.

Vse naše življenje kot kršÄanska žrtev je torej v odnosu z evharistijo, ki je
na svoj način v odnosu s križem, s popolno žrtvijo, s celovito podaritvijo
Kristusa-človeka volji in ljubezni Očeta, ki je sposobna k sebi pritegniti vse
človeštvo.

Kako vstopa žrtev v naše vsakdanje življenje? Po \"pravilnem usmerjanju
srca\", ki se je nekoč imenovalo pravi namen. V njem je povzeta vsa
kršÄanska askeza. ÄŒlovek, ki je vse svoje življenje povzel v načrtu, da hoče
ugajati samo Bogu, vstopa v Kristusovo žrtev in potemtakem v Očetovo
kraljestvo; deležen je božje polnosti in stori, da postaja tega deležna vsaka
resničnost, ki jo posvečuje s pravilno usmerjenostjo srca.