Kaj se skriva za Jezusovim
skrivnostnim stavkom: \"Blagor žalostnim\"?
Kdo so ti žalostni? Kakšna notranja situacija doloÄa to njihovo držo?
Pomislimo samo na Jezusovo jokavanje nad svojim mestom ali nad nedavno umrlim
prijateljem Lazarjem. To je objokovanje, ki se rojeva iz dramatiÄnega notranjega
nasprotja. Kdor se izraža s solzami, živi razpet, ko se sooÄata hrepenenje in
notranje videnje božjega kraljestva in njegove polnosti življenja in miru na
eni in temu nasprotujoÄe videnje smrti, ki je vsenaokrog, na drugi strani. Ne
gre torej za preprosto negativno Äustvo zaradi prikrajšanosti za neko nam drago
dobrino; gre za nasprotje med najvišjo dobrino Boga, darom njegovega
prijateljstva, in neznosnimi situacijami bede in smrti, ki se rojevajo iz
zavraÄanja božje ljubezni.
Žalost, razglašena kot blagor, priteka iz kontemplativnega pogleda, ki je
uperjen v neskonÄno božjo skrivnost, in obenem iz naklonjenosti, ki je polna
ljubezni, nežnosti in soÄutja nad Äloveško nesreÄo.
Zato je ta drža lastna svetnikom, to je tistim, ki so z realizmom in ljubeznijo
gledali na Äloveka ter imeli oÄi, ki so postale oÄišÄene in usmiljene zaradi
gledanja Boga.
Tako lahko razumemo, da svetost ni pobeg iz Äloveškega sveta, ni ujÄkanje v
sanjah.
Svetost je sposobnost s Äistim pogledom dojemati dramo Äloveka, njegovo trpljenje
in protislovja njegove ujetosti v zgodovino.
Iz takega pogleda se porajajo preroška razkrinkavanja zla in opozorila.