Kristusovo vstajenje nam razodeva smisel vse človeške zgodovine in
dogodkov, ki jih preživljamo vsak dan. Razodeva nam ga z besedo upanja, ki jo
je oznanil Peter v govoru, o katerem poročajo Apostolska dela: \"Ni bilo
mogoče, da bi ga smrt držala uklenjenega.\"

Ob tej besedi osupnemo: kako da ni bilo mogoče? Mi smo na žalost navajeni na
dejstvo, da smrt ni samo možna, ampak celo neizogibna, skupaj z vsem, kar smrt
predstavlja: žalost, sovraštvo, vojna, razrušenje. Petrovo oznanilo pa pravi,
da je božja skrivnost v vstalem Kristusu zmaga nad smrtjo, nad vsem, kar nam v naše
življenje prinaša misel nanjo in žalost.

Kristusovo vstajenje nam razodeva smer človeške resničnosti, ki se obrača k
življenju in, v vsakem iz med nas, k polnemu izražanju sebe, k naši svobodi.

Kristusovo vstajenje preraja našo svobodo, ozdravlja njene iluzije, ji določa v
zgodovini pristne in konstruktivne cilje. Razpoloži nas za sodelovanje z božjo
ljubeznijo, ki vsemu daje življenje, medtem ko ponižno in dejavno pričakujemo
tisto vstajenje vsakega človeškega bitja in vsega vesoljstva, ki se je že začelo
v Kristusovem vstajenju, vendar pa bo doseglo svojo polno dovršitev in svoje
sijajno razodetje, kadar in kakor bo hotel Oče.