Jezus hoče vstopiti v naše domove, da bi nam pomagal razumeti naše
probleme, mi pa ga ne sprejemamo, ker še nismo storili preprostega koraka
človeške naklonjenosti do njega v neposrednem stiku z njegovo osebo. Kako naj
premagamo nezaupanje, ki nam onemogoča oseben pogovor z Jezusom, Božjim Sinom?
Kako naj dospemo do odnosa, ki bo postopoma spremenil naše življenje? Brez
resničnega odnosa z njim bomo težko pretrgali opno, ki je med nami in drugimi
in nas blokira v komunikaciji in medsebojni izmenjavi.

Prehod od zgodovinskega poznavanja Jezusa do neposrednega srečanja se imenuje:
verovanje. Verovanje pomeni, da naredimo ta preskok, da gremo onstran tiste
opne, da preskočimo oviro. Jaz vam, žal, ne vem povedati, kako se zgodi ta
prehod, ker ga nihče ne more narediti namestop nas. Vsak ga mora storiti zase.
To pa je dar milosti. Bog sam je tisti, ki nas privlači, nam omogoči, da
naredimo ta za človekovo življenje temeljni korak. Če že ne uspemo dojeti
besede \"verovanje\" v vsem njenem bivanjskem pomenu, pa lahko govorimo
vsaj o zaupanju in izročitvi; zaupajmo Bogu, ki se nam je razodel v Jezusu,
zaupajmo se mu, izročimo se mu.