V svetlobi vstajenja križ ne izgine. Prav to pa pomaga verniku razumeti
skrivnost življenja in ljubezni, ki se v njej osvobaja iz uklenjenosti.

Če prezremo to povezavo, ki je najgloblja struktura velikonočne skrivnosti, se
nastavljamo včasih zelo dramatičnim razočaranjem. Velikonočno veselje in
velikonočna vošÄila morajo pravzaprav upoštevati resničnost, v kateri - z
zgodovinskega stališÄa odvijanja dogodkov v njihovi materialnosti - ni videti,
da bi se kaj spremenilo. Še naprej obstajajo ob nas bolezen, smrt, sovraštvo in
družbeni nemiri.

Velika noč teh resničnosti neposredno ne odvzema, govori pa nam takole: Če
Kristus živi v božji slavi, če Kristus živi v Cerkvi in zgodovini, če torej
živi v nas, nas vse to ne le ne ovira, da bi ljubili, ampak nam celo omogoča,
da upamo in ljubimo vedno bolj.

Tistemu, ki je vsaj malo razumel, kaj je življenje in ljubezen, ta beseda pove
vse. Kristus nam zagotavlja, da kdor v ljubezni doživlja trpljenje in smrt, ni
zapušÄen od Boga, ampak je sprejet, ljubljen in usmerjen proti polnosti
življenja in veselja. Kdor ljubi, prejema življenje od Kristusa in je
usposobljen posredovati življenje okrog sebe. Velikonočno veselje torej ni
površinsko in pozabljivo, ni veselje trenutka ali bontona, ampak je veselje,
sposobno resno spominjati se Kristusovega križa. Tako nam pomaga najti ceste,
vzdolž katerih lahko bratom oznanjamo resnično upanje.