Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Starši
25.09.2012 16:12:31

Vzgojiteljska odgovornost zahteva, da vložimo v igro človeško svobodo in
pričakuje usposobljenost, formacijo, soočenje, zavzetost. Če je po eni strani
res, da postanemo starši z rojstvom otroka, pa je tudi res, da to resnično
postajamo šele iz dneva v dan. Še več; starši postajamo že dosti pred rojstvom
svojih otrok, na neki način že pred samim zakonom. Že v obdobju zaroke se je
mogoče in celu nujno vzgajati za vzgojno nalogo in za zavest o odločitvah, ki
jih ta vsebuje. Ta formacija se mora potem nadaljevati na stalni osnovi prek
poslušanja, soočanja z izkustvom drugih, poglabljanja nekaterih specifičnih
vzgojnih tem, udeležbe pri tako imenovanih \"šolah za starše\", v
težjih primerih pa tudi prek zatekanja k svetovanju pri strokovnjakih in
centrih za družinsko pomoč.

Starši torej postajamo, kakor si pridobivamo zavest in morda tudi nekaj
pristojnosti na vseh drugih odgovornih področjih življenja.

Tudi škofje postanejo škofje na dan posvečenja, potem pa se morajo vsak dan
učiti, kako postati škof. Zato je pomembno izmenjavati izkustva, soočati pobude
itd.

To se torej dogaja na vseh ravneh odgovornosti in lepo je, da se to zgodi
predvsem v tisti prvi celici družbene odgovornosti, v družini, v kateri
soočanje in tudi nekakšna šola za starše lahko ponudi pogum in tolažbo, lahko
odpre obzorja, odvzame tesnobo slepih ulic, premračnih poti, povrne jasnost in
zaupanje.