Sprašujemo se, kaj vse vsebuje spremenjenje življenja, spreobrnjenje -
metanoia po grško -, premik v miselnosti ali obzorjih.
ÄŒe povzamemo, bi lahko odgovorili, da vsebuje tri vidike, tri resniÄnosti: religiozno, etiÄno in intelektualno spreobrnjenje.
1. Religiozno spreobrnjenje je odloÄitev, da postavimo Boga nad vse. Ne pomeni,
da bomo takoj postali sveti, kaže pa na korenito odloÄitev Boga postaviti nad
vse in se mu podvreÄi. Gre za temeljno in nadvse pomembno spremembo obzorij.
Moje življenje upošteva božje prvenstvo, od njega sem odvisen v dobrem in zlu,
v bolezni, v smrti.
2. Religiozo spreobrnjenje se izrazi, se globoko notranje poveže z etiÄnim spreobrnjenjem, to je z opredelitvijo, da ne služimo malikom, da nismo sužnji starih ozroma poganskih malikov, niti onih stalnih, kot so denar, užitek, uspeh, oblast. Moralno spreobrnjenje z drugimi besedami pomeni, da neposredno korist podredimo praviÄnosti.
Takšno spreobrnjenje je dar, ni samo sad mojega napora, je božji dar, je Sveti
Duh v nas, je v nas živeÄi Kristus. OdloÄimo se torej sprejeti, da se podredimo
vodenju Svetega Duha, da živimo življenje po Duhu.
Na religiozni in etiÄni ravni zares spreobrnjeni Älovek je Älovek blagrov. Tam
se ne upošteva samo devetih Matejevih blagrov, ampak tudi blagor poslušanja in
udejanjanja Besede, blagor vere in blagor iz Apostolskih del 20,35: \"VeÄja
sreÄa je dajati kakor prejemati.\"
Dvanajst blagrov - lahko bi dodali še druge -, tvori enost, med seboj se
pogojujejo, Äloveku, ki je stopil na pot spreobrnjenja, dajejo okvir.
3. Intelektualno spreobrnjenje ni neposredno obravnavano v Svetem pismu, ker je
na neki naÄin predhodna drža.
To je Äloveška modrost, ki dospe do razumevanja, da Älovek ne more živeti od
površnega videza, ampak mora imeti moÄ, da razmišlja ob iskanju notranje
razvidnosti in globoko utemeljenih razlogov, zakaj je nekaj resniÄno ali lažno.