Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Simboli
11.10.2012 21:02:50


Nemalokrat doživljamo to izkustvo: besede včasih ne zadoščajo, da bi z
njimi izrazili bogastvo svojih občutij. Tedaj se zatekamo, na primer, h
kretnjam, znamenjem, simbolom, ki naj bi nam pomagali posredovati to, česar
besede ne zmorejo izraziti.

Vsako darilo, na primer, kaže na komunikacijo, ki ni zgolj besedna, ampak je
tudi simbolna. To pomeni, da smo sposobni vzpostaviti komunikacijo, bogatejšo
od besed. V bistvu vsi simboli povedo nekaj več, razkrivajo nadaljnje
komunikacijske vrednote onstran neposrednih in dobesednih pomenov.

Prav zato je simbolna komunikacija veliko človeško bogastvo, h kateremu se je
človek od vekomaj zatekal.

Ni brez pomena dejstvo, da prav odločilne dogodke človekovega življenja v
najrazličnejših kulturah spremljajo simbolična govorica in znamenja; pomislimo
na rojevanje in umiranje, na življenjske odločitve, na hrano in prebivališče.
Vsi ti dogodki in kraji - daleč onkraj svoje funkcionalnosti in neposrednega
pomena - skrivajo v sebi simbolično veljavo, brez katere bi bilo naše življenje
zares nepomembno. Ravno tukaj se umetnost, še poseben religiozna umetnost,
trudi, da bi razložila te simbolne razsežnosti življenja, jih ponudila, zganila
in jih poglobila. Zaradi tega človeška kakovost našega komuniciranja ne more
obstati brez simbolov; pa tudi kakovost našega verskega izkustva ne more brez
te svojske oblike komuniciranja. Sicer pa ne obstaja versko izročilo, ki se ne
bi posluževalo takšne komunikacije.

Pomislimo še na en vidik, ki povsem zaobjema življenje, na čas. Ali ga lahko
preprosto zvedemo na količinsko razsežnost, na neizprosno minevanje let,
mesecev, dni, ur? Zakaj se Cerkev ne odpove svojemu koledarju, ki mu ritma ne
dajejo vedno isti letni časi, ampak zgodovina, potovanje proti cilju (in ne
proti koncu)? Kaj ne bi bil čas, ko ne bi imel simbolne teže, neznosna obsodba?