Božje razodetje, ki se je izvršilo v Jezusu, govori, kaj je Bog - kot
Dominus historiae - točno in resnično hotel in kaj hoče storiti ter kaj bo
storil v zgodovini. Bog je predvsem, nadvse in bolj kot vse hotel, da neki
zgodovinski dogodek, to je Jezusovo življenje, postane polno razodetje njegove
ljubezni, zgodba neke resnično in popolnoma človeške svobode, ki se pusti
napolniti z Bogom v popolni sinovski pokoršÄini in s seboj napolni vesoljstvo,
tako da pritegne v edinost vse ustvarjeno: \"Ko bom povzdignjen z zemlje,
bom vse pritegnil k sebi.\" - \"Jezus je moral umreti, da bi združil v
edinosti razkropljene božje otroke.\"

Jezusova človeška zgodba ni le polna Boga in napolnjuje z Bogom, ampak je tako
silovito znamenje božje ljubezni do človeštva, da je resnično eno z Bogom, ker
je to človeška zgodba večnega Božjega Sina. Ta zgodba ima svoj vrhunec v veliki
noči, ko z Jezusovo smrtjo in njegovim vstajenjem razodeva, do kod je
pripravljen izpolnjevati Očetovo voljo in do kod je Očetova ljubezen sposobna
posredovati življenje, veselje in mir vsemu človeštvu.