Zakaj je Jezus govoril v prilikah? Vemo, da za to navajajo mnogo razlogov. Eden od njih je
zgodovinsko-političnega značaja: da se njegov nauk ne bi pomešal z naukom
kakega političnega voditelja ali prenovitelja.

Ljudje so morali postopoma razumevati različnost in obenem
\"revolucionarni\" značaj njegovega učenja, ne da bi ga pomešali s
političnimi ali psevdomesijanskimi nauki tistega časa.

Ob tem zgodovinsko-političnem razlogu pa je še en globlji:
odrešenjskozgodovinski, ki bi ga lahko imenovali tudi mesijanski, razodetje
skrivnosti kraljestva, ki naj bi ga postopoma razumevali, ob tem pa odpirali
srca h globlji skrivnosti.

Zgodovinsko-političnim in odrešenjskozgodovinskim razlogom za govorico v
prilikah se pridruži še globlje človeški razlog. Prilika in vse, kar sodi k
literarni zvrsti prilike, uganke in namiga, omogoča reguliranje polnosti
čutenj, kjer včasih ne bi mogli prenesti njihovega neposrednega in morda celo
napadalnega izražanja. V okviru prilike pa so ti izrazi omiljeni in lahko
mirneje prodrejo v razmišljanje poslušalca. Govorica v prilikah slednjič vabi
na pot; je torej primerna za izražanje neizrekljive skrivnosti.