Zakaj je Jezus govoril v prilikah? Vemo, da za to navajajo mnogo razlogov. Eden od njih je
zgodovinsko-politiÄnega znaÄaja: da se njegov nauk ne bi pomešal z naukom
kakega politiÄnega voditelja ali prenovitelja.
Ljudje so morali postopoma razumevati razliÄnost in obenem
\"revolucionarni\" znaÄaj njegovega uÄenja, ne da bi ga pomešali s
politiÄnimi ali psevdomesijanskimi nauki tistega Äasa.
Ob tem zgodovinsko-politiÄnem razlogu pa je še en globlji:
odrešenjskozgodovinski, ki bi ga lahko imenovali tudi mesijanski, razodetje
skrivnosti kraljestva, ki naj bi ga postopoma razumevali, ob tem pa odpirali
srca h globlji skrivnosti.
Zgodovinsko-politiÄnim in odrešenjskozgodovinskim razlogom za govorico v
prilikah se pridruži še globlje Äloveški razlog. Prilika in vse, kar sodi k
literarni zvrsti prilike, uganke in namiga, omogoÄa reguliranje polnosti
Äutenj, kjer vÄasih ne bi mogli prenesti njihovega neposrednega in morda celo
napadalnega izražanja. V okviru prilike pa so ti izrazi omiljeni in lahko
mirneje prodrejo v razmišljanje poslušalca. Govorica v prilikah slednjiÄ vabi
na pot; je torej primerna za izražanje neizrekljive skrivnosti.