Potreben je napor za \"epohé\", za razdaljo, da bi ovrednotili, kar počnemo. Jasno je, da je tudi razdalja sama nekakšna podoba in ne pomeni, da nam ni treba dobro opravljati vsakodnevnih nujnosti; prej pomeni, da moramo ob njihovem opravljanju dospeti do širšega pogleda. S tem v zvezi je pomenljiva podoba plezalca, ki je med plezanjem očitno zelo pozoren, klin za klinom, razpoko za razpoko, da ne spregleda ničesar, kar je potrebno, da ostane na steni in po njej napreduje. In vendar se vsake toliko časa ozre navzgor in navzdol, da vidi, kam ga pelje pot, če je smer prava, če se spreminja vreme itd.

Lahko govorimo o drži kontemplativnega odmika, ki nam ga kdajpakdaj manjka, vendar pa lahko prav tak odmik povzroči, da se s problemi ne soočamo vedno s tesnobo in z mrzličnim iskanjem takojšnjega izhoda