V zgodovini odrešenja je Abraham, ki sprejema tri angele z besedami: "Ostanite pri meni, prosim, če sem našel milost v vaših očeh," starodaven in prvobitni simbol sprejemanja, gostoljubja. Je simbol človeka, ki premaga prirojeni strah pred drugim, nezaupanje, ki ga je mogoče imeti do mimoidočega in lahko zbudi strah, da gre za vohuna. Ta strah se počasi razblini, dokler ne postane bratstvo: pridi k meni, bodi moj gost.

Ko Pavel oznanja v Filipih, se mu pripeti dogodek z Lidijo, ki pravi: "ÄŒe sem našla milost pri Gospodu, pridite, prosim, ostanite pri meni in bodite moji gostje." Prav prek gostoljubja se je udejanjalo popotno služenje učencev: to je način, na katerega človek, ki je postal bratu brat, sprejema božjo skrivnost. In zatorej tudi eden od velikih simbolov prijateljstva. Vemo, da je na Jutrovem gostoljubje ena temeljnih šeg, je način, da se pokažemo plemeniti, pravi ljudje. Biti sposoben sprejeti kogarkoli, kadarkoli, ob kateremkoli času, ne da bi se kdaj vznemirili, pri tem pa mu pripraviti vse potrebno takoj in z veseljem (četudi žena potem vpije in godrnja!), prav to je dolžnost človeka z Jutrovega.