Ko hočeš srečati Boga,
\"vstopi v svojo kamrico, zapri vrata in moli k svojemu Očetu na skrivnem;
in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.\"

Jezus nas s temi zelo preprostimi besedami uči metode: skrivnost zbranosti.

Tolikokrat izkušamo, da je za resnično molitev potrebno neko ozračje. Umakniti
se moramo v sobo, ločiti se, ne govoriti z drugimi in ne poslušati; skratka,
zbrati se moramo.

Ta izraz ima globok psihološki pomen, ker poudarja, da so naše moči često
razpršene. Govorimo, poslušamo, se smejemo, se gibljemo, se raztresamo na tisoč
načinov.

Vzhodna duhovnost - tudi zunaj kršÄanskega izročila - obširno obravnava temo
zbranosti. Podoba, ki jo vzhodnjaki običajno uporabljajo za njen opis, je
podoba tigra ali panterja, ki se, preden naskoči svoj plen, umakne vase, da
zbere kar največ svojih moči.

Da bi se srečali z Bogom, je treba potegniti svoje moči vase in se zbrati, se
takorekoč odmakniti od zunanjosti.

Zbranost v bistvu pomeni, da imamo eno samo središÄe; če nam uspe, da se tako
postavimo pred Gospoda, se iz nas sprosti neverjetna sposobnost. Zazdi se nam
celo, da smo drugačni; z ostrino in jasnostjo, kakršnih še nismo izkusili,
bolje razumemo vprašanje: \"Kdo sem sploh jaz?\"