Filip reče Gospodu: \"Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.\" To vprašanje se mi je vedno zdelo tako lépo in nisem razumel, zakaj je Jezus Filipa potem pograjal. Zdelo bi se mi nujno, da bi Jezus odgovoril: Glej, končno je Filip postavil bistveno vprašanje: Pokaži nam Očeta in zadosti nam bo!
To vprašanje odmeva drugih, ki so postala znamenita v cerkvenem izročilu. Daj mi svojo ljubezen in svojo milost in zadosti mi bo; Pokaži mi svoje obličje in ...
Gotovo je Filip tukaj dosegel izredno visoko duhovno napetost in vendar sliši v odgovor: \"Tako dolgo sem med vami, in me nisi spoznal, Filip.\" Stojimo pred nenavadno razlago téme vztrajanja in čutimo, da se obrača na vsakega izmed nas.
Opažamo, da je treba besedo \"me nisi spoznal\", prevedeno v novozavezno govorico, pri poglobljenem branju razumeti v luči Jezusove besede Pavlu: \"Zakaj me preganjaš?\" Izrazi \"me nisi spoznal\", \"me preganjaš\", \"me ljubiš\", vse to se nanaša na jaz Jezusa in Cerkve, v kateri človek zre tisto obličje Očeta, ki ga želi zreti in zaradi česar je bil ustvarjen; njegovo srce je nemirno, dokler ga ne uzre.
To je dar vztrajanja; ne samo trmoglavo držati se nečesa, ampak vsak dan v skupnosti, v evharistiji, v Besedi, v Cerkvi, v skrivnostni Jezusovi navzočnosti, v sodobnosti svetega Duha zreti Očetovo obličje. In potem živeti, kakor da bi že prišli do cilja, ker nam je ta cilj dan vsak trenutek našega popotovanja.