Vice so prostor budnosti, ki se usmiljeno in skrivnostno razteza v času
po smrti. Je soudeleženost pri Kristusovem trpljenju, da bi prišli do
poslednjega očišÄenja, ki bo omogočilo vstop v slavo. Vera v Boga, ki je
ustvaril našo zgodovino, je pravi temelj verovanja v zgodovino, ki je možna po
smrti za tistega, ki v spoznanju Jezusa ni zrastel toliko, kolikor bi mogel in
moral.

Predokus takega prostora je čas, posvečen skrbi za urejenost duha, ki se hrani
s treznostjo, nenavezanostjo, intelektualnim poštenjem, pogostim spraševanjem
vesti, prosojnostjo srca, poenotenjem življenja pod taktirko evangeljske
modrosti; pa tudi z askezo in potrebnim očišÄevanjem, da se utrdimo v
skušnjavah, da se odmotamo iz svoje krivde, kamor drsimo, in se osvobodimo
zamegljenosti svojih razvad.