Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Tišina - molk
13.09.2012 11:05:38

Če je bila v začetku Beseda in se je po božji Besedi, ki je prišla med
nas, začelo udejanjati naše odrešenje, je jasno, da mora biti na naši strani na
začetku osebne zgodovine odrešenja tišina, tišina, ki posluša, ki sprejema, ki
se pusti voditi. Gotovo, na Besedo, ki se razodeva, se morajo odzvati naše
besede hvaležnosti, češčenja, prošnje; pred vsem tem pa je tišina.

Če je, kakor se je zgodilo Zahariju, očetu Janeza Krstnika, drugi čudež božje
Besede ta, da nemi spregovorijo, to je, da vase upognjenemu zemeljskemu človeku
sprosti vezi jezika v opevanju Gospodovih čudovitih del, pa je prvi čudež ta,
da utiša klepetavega in raztresenega človeka.

\"Beseda je utišala moje besedičenje,\" je zapisal Clemente Rebora,
plemenit človek, sodobni pesnik iz Milana, ko je s kruto jasnostjo opisoval
začetke svojega spreobrnjenja. Lahko celo rečemo, da sposobnost doživeti nekaj
notranje tihote zaznamuje pravega vernika in ga odtrga od sveta nevernosti.
Človek, ki je iz svojih misli po diktatu sodobne prevladujoče kulture izločil
živega Boga, ki zapolni ves prostor v njem, ne more prenašati tišine. Za
tistega, ki meni, da živi na robu niča, je tišina grozljivo znamenje praznine.