Razglas notranje svobode so blagri, to je drža globokega odmika od
vsega, kar je mogoÄe imeti v posesti (denarja, uspeha, oblasti, naÄrtov,
umišljanja, da sami upravljamo s svojim življenjem). S tem, ko si umišljamo, da
sami upravljamo s svojim življenjem in z življenjem drugih, ne da bi v globini
pustili prostor za odmik, postajamo sužnji stvari, nalog, priÄakovanja drugih,
podobe, ki jo imajo o nas drugi.
Svoboda blagrov je svoboda otrok, ki jih ne skrbi za jutrišnji dan, ker zaupajo
v nebeškega OÄeta.
Ta svoboda je rastoÄa, ker zahteva veliko let, mnogo napora, nemalo stisk, da
jo dosežemo. Ni nam dana kar takoj.
Smo torej na poti proti resniÄni svobodi, s katero nas je osvobodil Kristus.
Kadar prejemamo evharistijo, kadar smo odvezani od svojih grehov, naredimo
korak naprej. Gre za pot, ki obsega vse naše življenje. Je dvojna in kršÄanska
duhovnost je to vselej oznaÄevala z izrazoma \"dejavno oÄišÄenje\" in
\"trpno oÄišÄenje\".
Dejavno oÄišÄenje je v tem, Äe uporabimo sodoben izraz, da znamo izbrati in se
potemtakem tudi odpovedati, kadar je potrebno, v luÄi meril višje dobrine.
Z dejavnim oÄišÄenjem ne bomo nikoli prišli do popolne svobode in zato tu
vstopi oÄišÄujoÄe delovanje Boga samega. Izredno pomembno je odkriti oÄišÄujoÄo
božjo roko v svojem življenju: v molitvi, v prijateljstvu, v odnosih, v javnih
stikih, v poslu, v bolezni, v utrujenosti, v razoÄaranjih.
Bog nas oÄišÄuje prek tisoÄ dogodkov, tisoÄ situacij in moramo se vedro
prepustiti njegovi dejavnosti ter takorekoÄ pustiti, da nas oskubi vsega
odveÄnega, v gotovosti, da nas ljubi in da je njegova roka modrejša od naše.