Gospod z vami!

 

Življenjske misli
Slavljenje
25.09.2012 16:21:15

Včasih se nam lahko porodi dvom, češ da ni primerno slaviti in hvaliti
Boga, medtem ko ljudje trpijo, so ubogi, brez dela, medtem ko so na svetu vojne
in nasilje. Na neki način se bojimo, da bi to slavljenje Boga pomenilo, kakor
da si vlečemo klobuk čez oči. Vendar pa mislim, da bi morali biti bolj pogumni.
Če bomo začeli gledati svet z božjimi očmi in ga potem hvaliti za vse, kar
stori dobrega, bomo bolj sposobni ločevati dobro od zlega in vstopiti v
trpjenje človeštva.

Smisel slavljenja Boga je najprej realizem: je zrenje sveta kot kraja dobrote,
usmiljenja, božje ljubezni, Kristusove ljubezni do človeka, ubogega, bolnika,
trpečega, do mene, tebe, do vse Cerkve.

Nujno se je torej treba naučiti razbirati iz lastnega izkustva resnične razloge
za slavljenje Boga. In zares jih je veliko! Včasih se nam zdijo božji darovi
kar nekako samoumevni in se jim ne čudimo. Dejstvo, da smo danes tu skupaj, da
smo vse do tega trenutka ohranili vero, da smo vztrajali v poklicanosti, vse to
so neizmerni darovi. V svojem dnevu in v svojem življenju bi se morali navaditi
razbirati različne okoliščine tako, da se vse spremeni v slavljenje.

Marija poje v magnifikatu neizmerno hvalo, ki prevzema vse vesoljstvo. To bi
lahko rekli; toda kaj je Marija v bistvu videla? Nekaj minut je gledala angela,
a niti tega ne vemo dobro, kako ga je videla. Od Elizabete je slišala prijazno
besedo in to je vse. Dva drobna dogodka, iz katerih je razbrala - na osnovi
poznavanja Boga - vseobsegajoči načrt. To pomeni, da za slavljenje Boga ni
potrebno veliko. Dovolj je, da znamo gledati dogodek, v katerem se nam razodeva
Bog, kajti od tega se lahko povzpnemo do Vsemogočnega, do Boga, ki je njegovo
ime sveto, čigar usmiljenje ostaja iz roda v rod.

Dovolj je torej, če se osredotočimo na droben doživljaj, da nam uspe potem od
tam doumeti še tolikere druge.