Ko se mladeniÄ - prek vzgojne dejavnosti, ki uporabi vsa sredstva, ki so ji na voljo - zaÄne zavedati, da ima možnost v svobodi odgovoriti osebno in drugaÄe, kakor ponuja sodobna miselnost, tedaj postane izredno moÄan. Gre za njegovo odloÄitev, ki jo je sprejel navkljub okolju in težkim okolišÄinam. Ni dovolj preprosto vzgajati za vero, za molitev, za svetost; danes je bolj kot kdajkoli potrebna svetost razumnosti. MladeniÄ mora biti sposoben \"razmontirati\" kulturne mehanizme, ki ga obdajajo in prepoznati v njih praznino. Za to pa je potrebna šola, ki bo uÄila razmišljati in misliti. Tu imajo katoliške šole veliÄastno nalogo. ÄŒe ji ne bo uspelo vzgojiti k Äutu za kritiko do resniÄnosti, bodo mladostniki lahek plen tisoÄerih reÄi. Kadar pa se vzgojna dejavnost v šoli združi z vzgojno dejavnostjo kršÄanske skupnosti, župnijskega obÄestva, oratorija, tedaj postaja vzgoja možna in da slavne sadove. Danes imamo opazno število mladih, ki so Cerkev vzeli za svojo bolje od prejšnjih generacij. To nas mora napolniti z upanjem.